Finska raziskovalna skupina je v znanstveni reviji Diabetologia objavila do zdaj največjo študijo o povezavi med predhodno okužbo z enterovirusi in pojavom sladkorne bolezni tipa I. Omenjeni virusi, ki se prenašajo po oralno-fekalni poti, povzročajo veliko različnih bolezni, najdemo pa jih v dihalih in blatu. Na dolgi rok naj bi vplivali tudi na delovanje imunskega sistema, kar bi lahko privedlo celo do avtoimunske oblike sladkorne bolezni.

V nasprotju z diabetesom tipa II, ki se po navadi pojavi pri starejših in prekomerno prehranjenih ljudeh, je sladkorna bolezen tipa I avtoimunska bolezen, ki se pojavi v otroštvu. Imunski sistem začne iz neznanega razloga napadati beta celice trebušne slinavke, zato te propadajo in izgubljajo sposobnost izločanja inzulina. Takšni sladkorni bolniki morajo zato že od zgodnjega otroštva inzulin nadomeščati z injekcijami.

Večletna raziskava, ki še vedno poteka, je vključevala 129 otrok, ki so sčasoma razvili sladkorno bolezen tipa I, in 282 zdravih otrok. Ker je bila prisotnost enterovirusov v krvi in trebušni slinavki že v prejšnjih študijah povezana z diabetesom tipa I, so v blatu preiskovanih otrok iskali ravno genetski material omenjenih virusov. Pri tem so uporabili metodo verižne reakcije s polimerazo ali krajše PCR. Tako so od rojstva naprej opazovali vzorce blata otrok, rojenih med letoma 1996 in 2009, v raziskavo pa so uvrstili le tiste otroke z določenim genotipom, ki ga povezujejo z večjo nagnjenostjo za razvoj diabetesa. Hkrati so s krvnimi preiskavami preverjali prisotnost protiteles proti celicam beta, ki so značilna za diabetes tipa I.

Skupno so pregledali 1673 vzorcev blata naknadno obolelih in 3108 vzorcev otrok, ki so ostali zdravi. Opazili so, da so se določeni sevi bolj pogosto pojavljali pri otroških sladkornih bolnikih, spet drugi pa pri zdravih. Skupno število okužb z enterovirusi pri naknadno obolelem otroku je v 10-letnem časovnem obdobju znašalo v povprečju 6,3, pri zdravem otroku pa v povprečju le 2,1.

Največje število okužb z enterovirusi pri majhnih otrocih, ki so naknadno razvili sladkorno bolezen tipa I, so zaznali več kot 12 mesecev pred pojavom protiteles, ki se pojavijo zaradi avtoimunske oblike sladkorne bolezni. Znanstveniki in znanstvenice zato ugotavljajo, da obstaja možnost, da virusne infekcije na dolgi rok, preko za zdaj še neznanih mehanizmov, sprožijo sladkorno bolezen tipa I.

Več odgovorov o nastanku avtoimunskih bolezni si želi Andrea.