Kamere, pripete na repna peresa ptičev, ponujajo biologom vpogled v življenje novokaledonskih vran v divjini. Te so znane po svojih kognitivnih sposobnostih in izdelovanju orodij. Poznamo veliko raziskav, v katerih so jih spremljali v ujetništvu. Vrane med drugim izdelujejo orodja tudi v obliki kljukastih paličic, ki jim omogočajo, da iz drevesnih luknjic izbezajo različne žuželke. Kako pa vrane izdelajo kljukasta orodja in kako pogosto izražajo tovrstno vedenje v divjini?

Da bi odgovorila na ti dve vprašanji, sta raziskovalca na 19 vran namestila kamere. Uporabne posnetke sta dobila le z desetih kamer. S pridobljenimi posnetki sta tako spoznala, da vrane večino časa počivajo ali iščejo hrano v drevesih, večinoma na čajevcih. Pri orodjih pa se opazovane vrane niso izkazale kot najbolj ustvarjalne. Za bezanje in zbiranje hrane so pogosteje uporabljale kljun.

Vendarle pa sta raziskovalca pri štirih vranah zasledila izdelovanje in uporabo že omenjenega kljukastega orodja, ki so ga izdelale iz vejic različnih dreves, za gradnjo so porabile različno količino časa, pa tudi uporabljale so ga različno dolgo. Ena izmed vran je orodje celo za kratek čas odložila in se kasneje vrnila ponj.

Metoda nam sicer omogoča spremljanje resničnostnega šova vran, a ima tudi svoje omejitve. Tako je prišlo do izgube kamer, ki imajo zaradi baterij tudi omejen in kratek čas uporabe. Vrane se torej večino časa kratkočasijo v drevesnih krošnjah.

V Horizonu, časopisu za evropske raziskave in inovacije, različni raziskovalci in raziskovalka napovedujejo, kaj naj bi znanost čakalo v letu 2016. Na žalost so skoraj vse njihove napovedi usmerjene v razvoj uporabnih znanosti.

Tako raziskovalci in raziskovalka obljubljajo implementacijo molekularnih motorjev v medicini in znanosti materialov ter razvoj družabnih robotov za uporabo v izobraževanju in zdravstvu. Kar dva raziskovalca vidita prihodnost v razumevanju in analizi obsežnih zbirk podatkov. Drugi raziskovalci predlagajo, da moramo jasneje določiti, h kakšnim novostim stremimo. To naj bi nam omogočilo graditi trajnostne inovacije in družbo prihodnosti. Beseda inovacija bo tako ostala živa in priljubljena tudi v naslednjem letu.

Raziskovalce zanima tudi podrobnejše razumevanje cepiva za ebolo. Drugi napovedujejo nove sorte stročnic z boljšimi lastnostmi. Edina raziskovalka na seznamu pa je poudarila pomen medicinskih raziskav, ki jemljejo v zakup tudi spol udeleženk in udeležencev. Omenjen je bil tudi grafen, o katerem lahko več izveste jutri ob osmih zvečer v oddaji Frequenza della Scienza.

Na opisanem seznamu znanstvena redakcija Radia Študent pogreša temeljna in druga raziskovalna vprašanja, ki so morda na prvi pogled brez uporabne in tržne vrednosti, a z njimi podrobneje spoznavamo svet okoli nas.

Resničnostni šov vran in neuporabno prihodnost si želi Zarja.