Zanositev pri višji starosti

Upad plodnosti pri starejših samicah sesalcev je tesno povezan z upadom kakovosti ženskih spolnih celic - jajčec. V znanstveni reviji Cell Reports je bila nedavno objavljena raziskava, v sklopu katere je skupina znanstvenikov in znanstvenic odkrila, da bi se plodnost mišjih samic lahko ohranila z dodajanjem spojine NMN k njihovi hrani.

Jajčeca sesalcev nastajajo iz celic, ki se imenujejo oociti. Za razliko od spermijev in celic v telesnih tkivih oociti od rojstva naprej ne nastajajo več in jih ima vsaka samica le omejeno število. Posledično na oocite in jajčeca, ki iz njih nastanejo, veliko bolj vplivajo procesi staranja. Ti procesi vključujejo slabšanje genomske stabilnosti, oslabelo delovanje mitohondrijev in povečanje količine nevarnih reaktivnih kisikovih spojin. Poleg tega pa staranje oocitov vpliva tudi na regulacijske mehanizme mejoze. Z mejozo se namreč oocit razdeli v štiri hčerinske celice, ena izmed teh celic pa se razvije v jajčece, ki se med ovulacijo sprosti v jajcevod.

Pri miškah, ki sicer živijo do dve leti, začne plodnost upadati pri osmih mesecih. Zato je raziskovalna skupina test izvedla na dvanajstmesečnih miškah, ki praktično niso več plodne. V prehrano jim je štiri tedne dodajala spojino nikotinamid mononukleotid ali krajše NMN. NMN je namreč prekurzor spojine nikotinamid ali NAD+, kar pomeni, da celica s svojim metabolizmom pretvori NMN v NAD+. NMN lahko prehaja prek celične membrane, NAD+ pa zaradi svojega pozitivnega naboja ne more. Zato se je znanstvena skupina odločila za uporabo molekule NMN namesto NAD+.

NAD+ ima veliko zelo pomembnih funkcij v naših celicah. Sodeluje namreč pri energetskem metabolizmu in pri popravljalnih mehanizmih DNK, ki so pomembni za pravilno delovanje naših celic. S starostjo začne količina NAD+ v naših celicah upadati, kar vodi v slabšanje delovanja celic in v staranje tkiv. Z dodajanjem spojine NMN pa se je v celicah količina NAD+ povečala. Posledično so znaki staranja oocitov upadli, njihova kvaliteta se je izboljšala in plodnost mišk se je povečala. 

Predstavljeno spoznanje iz te mišje raziskave bo morda uporabno tudi za ljudi. Sicer bi bilo to področje treba še precej raziskati, med drugim tudi zato, ker se človeški reproduktivni sistem seveda zelo razlikuje od mišjega, vendar raziskava v prihodnosti odpira možnosti razvoja novih manj invazivnih terapij ob težavah z zanositvijo predvsem pri starejših ženskah.

O mišji plodnosti se je podučila Dora.