Raziskovalna skupina z ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje je s študijo, objavljeno v Nature Communications, mozaiku spoznanj o virusu HIV dodala nov košček znanja.

Čeprav že imamo zdravila, ki zavirajo razmnoževanje HIV-a, le-ta okužbe ne morejo v celoti pozdraviti, saj se virus spretno skrije v genski zapis limfocitov T, tako da ga imunski sistem ne zazna. Zato so okuženi obsojeni na dosmrtno terapijo z omenjenimi zdravili, ki preprečujejo ponoven izbruh okužbe. Ta pa seveda ni niti zastonj niti brez neželenih učinkov.

Zato so z namenom zmanjšanja količine spečih virusov v terapevtske namene razvili protein, ki se specifično veže na kar dve tarči - na CD3 receptor na limofocitih T ter na virusni protein, ki ga na svoji površini izraža okuženi limfocit. Z vezavo proteina na omenjeni receptor se limfocit v latentni fazi - torej ko v njem virus spi - aktivira do te mere, da na površini začne izražati virusni protein. Tako je virus ponovno sposoben razmnoževanja, a tudi viden imunskemu sistemu.

Z vezavo novoodkritega proteina na virusni protein so s pomočjo celic ubijalk dosegli smrt latentnih limfocitov, kar se je na veselje raziskovalcev pokazalo tudi z zmanjšanjem kopij virusnega genskega zapisa. Toda po uspešnih preizkusih na primatih bo morala injekcija proteina - ob sočasni protivirusni terapiji - najprej prestati še klinične študije.

Tarčno ciljanje encimov v lasnih mešičkih bi lahko spodbudilo ponovno rast zamrlih lasnih celic. To kažejo rezultati raziskave znanstvenikov z londonskega Imperial Collegea, izvedene na miškah. Podobno kot pri ljudeh, je tudi pri miškah pogosto razlog za plešavost nedeleče stanje celic lasnega mešička.

Raziskovalni skupini je z blokiranjem delovanja encimov JAK – STAT signalne poti uspelo prebuditi nedeleče celice. Golim miškam, tretiranim z zaviralci encimov, so po desetih dneh začele rasti nove dlake.

Uspehi na miškah obljubljajo možnost uporabe iste metode na ljudeh v prihodnosti. Na kar pa bo, zavoljo raziskav o varnosti inhibitorjev za človeško uporabo, treba počakati še nekaj let. A obeti so spodbudni. Dva JAK inhibitorja, kakor so imenovana tovrstna zdravila, že prestajata klinične študije in kažeta na varnost njune uporabe.

Lase sva si pulila Andrea in Arne.