Shizofrenija, možganska motnja, ki povzroča halucinacije, blodnje in kognitivne okvare, se navadno pojavi v mladosti. Medtem ko lahko nekateri znaki kažejo na to, da je oseba v veliki nevarnosti za razvoj motnje, ni mogoče dokončno diagnosticirati te bolezni, dokler ne pride do prve psihotične epizode.

Nevroznanstvenice in nevroznanstveniki ameriške univerze MIT so zdaj identificirali vzorec aktivnosti možganov, ki je povezan z razvojem shizofrenije. Zanj domnevajo, da bi se lahko uporabljal kot označevalec za diagnosticiranje bolezni pred pojavom prve psihotične epizode.

Preden pride do psihotične epizode, za katero so značilne nenadne spremembe obnašanja in izguba stika z realnostjo, lahko bolniki doživijo lažje simptome, kot je na primer neurejeno razmišljanje. Dosedanje raziskave so pokazale, da se pri približno 25-ih odstotkih ljudi, ki doživijo te zgodnje simptome, kmalu razvije tudi shizofrenija.

Raziskovalna ekipa je spremljala 158 oseb med trinajstim in štiriintridesetim letom starosti, ki so zaradi izkazovanja zgodnjih simptomov bile izpostavljene visokemu tveganju za nastanek shizofrenije. Skupina je vključevala tudi 93 kontrolnih subjektov, ki niso imeli dejavnikov tveganja. Na začetku študije so raziskovalci uporabili funkcionalno slikanje z magnetno resonanco za merjenje možganske aktivnosti v tako imenovanem mirovnem omrežju. Mirovno omrežje obsega možganske regije, ki se med seboj povezujejo in komunicirajo, ko možgani ne izvajajo nobene določene kognitivne naloge.

Eno leto po začetnem pregledu je 23 subjektov z visokim tveganjem doživelo psihotično epizodo in bilo diagnosticiranih s shizofrenijo. Pri analizi podatkov teh subjektov, ki so jih zajeli leto dni pred njihovo diagnozo, so raziskovalci odkrili poseben vzorec aktivnosti, ki se je razlikoval od zdravih kontrolnih subjektov in od oseb z visokim tveganjem, ki niso razvile psihoze.

Raziskovalna ekipa je ugotovila, da je pri zdravih subjektih del možganov, znan kot superiorni temporalni girus, ki je vključen v slušno obdelavo, močno povezan z možganskimi regijami, odgovornimi za senzorično zaznavanje in nadzor motorike. Pri bolnikih, ki so razvili psihozo, pa je superiorni temporalni girus močneje povezan z limbičnimi regijami, ki sodelujejo pri obdelavi čustev. To bi lahko pomagalo pojasniti, zakaj bolniki s shizofrenijo doživljajo halucinacije.

Ta posebna dejavnost možganov bi lahko bila prvi pokazatelj shizofrenije, zlasti, ker ga je mogoče zaznati pri zelo mladih pacientih. S takšnimi in podobnimi dognanji bi lahko drastično olajšali zgodnje diagnosticiranje in s tem izboljšali kvaliteto življenja mladih s to psihično motnjo.

Z vami je nove diagnostične metode iskal Marko.