Gensko spremenjena svinjina

V vsem prahu, ki ga je dvignila epidemija novega koronavirusa, so marsikomu izpod očesa ušle pomembne spremembe, ki se godijo na področju biotehnologije. Sredi decembra 2020 je namreč ameriška agencija za hrano in zdravila ali FDA odobrila vzgojo gensko spremenjenih prašičev za človeško prehrano in potencialno uporabo v terapevtske namene. Da bi lahko razumeli, kako so gensko spremenili prašiče in kaj odobritev FDA pomeni za področje živalske biotehnologije, pa moramo opisati razvoj področja do sedaj.

V nasprotju s splošnim prepričanjem se živalska biotehnologija ne uporablja zgolj v laboratorijih, temveč je aktivno vključena v kmetijstvo. Poudariti moramo, da ta komentar ne obravnava živilske industrije kot take, temveč opisuje stanje genskega spreminjanja živali v 21. stoletju. Vsi, ki jemo tako živalske kot rastlinske izdelke, uživamo produkt človeškega manipuliranja z naravo, v katerem smo ljudje živa bitja prilagodili svojim potrebam. Od začetka živinoreje, pred okoli 8.000 leti, se je živina močno spremenila. Največje spremembe pa so se dogajale v zadnjem stoletju z razvojem genske tehnologije, saj nam ta omogoča vnaprej določeno parjenje živali za živilsko industrijo. Samice in samce lahko genetsko analiziramo in jih združimo glede na želene lastnosti potomca. Neredko pride do tega, da en samec oplodi tudi več tisoč samic po vsem svetu, ne da bi katero od njih sploh kdaj videl. Ampak dokler ne jemo gensko spremenjene hrane, je vse v redu.

Kljub vsemu pa skoraj celotna sodobna biotehnologija ostaja zaprta v laboratorijih, kjer se dogaja ... marsikaj. Namignemo vam lahko, da ovčka Dolly, o kateri ste se verjetno učili v gimnaziji, ni bila niti prva, še zdaleč pa ne zadnja klonirana žival. V zadnjih dveh desetletjih se je vsaj še dvajset različnih vrst priključilo krogu klonirancev, vključno z mišjo, govedom, kozo, konjem, jelenom, vinsko mušico in žabo. Obstajajo pa celo večje manipulacije na živalih kot kloniranje. Skoraj 40 let bo minilo, odkar smo ljudje ustvarili kovco – himero koze in ovce. Nenazadnje pa se približujemo tudi današnji tematiki, to so gensko spremenjene oziroma transgenske živali. Tudi slednjim je žal v večini primerov prepovedan vstop na živilski in medicinski trg.

Naj naštejemo nekaj razlogov za gensko spreminjanje živali. Poleg možnosti genetskih raziskav bi nam transgenske živali prišle prav za proizvajanje farmacevtskih učinkovin. V živali lahko namreč vstavimo gene za rekombinantne proteine, ki jih pripravimo na tak način, da se enostavno izločijo z mlekom ali z jajci. Nadalje bi lahko v kmetijstvu s transgenezo živalim omogočili odpornosti proti boleznim, višjo proizvodnost in zmanjšanje okoljskega onesnaženja. Ena težko pričakovanih aplikacij genskega inženirstva pa so ksenotransplantacije, kar pomeni presaditev živih celic, tkiv ali organov med živalmi različnih vrst in tudi v človeka. Veliko zgoraj naštetih aplikacij je bilo že razvitih, a so žal še neodobrene za uporabo.

Veseli pa nas primer iz decembra 2020, ko je FDA odobrila linijo transgenskih prašičev, imenovano GalSafe. To sicer ni prvič, da je FDA odobrila gensko spremenjene živali, je pa prvič, da je njihovo gojenje dovoljeno tako za človeško prehrano kot za potencialno medicinsko uporabo. Leta 2009 je FDA odobrila gensko spremenjene koze, ki v mleku proizvajajo snovi za preprečevanje krvnih strdkov, šest let pozneje pa tudi kokoši, ki nesejo jajca z zdravili, in losos, ki je bil prva gensko spremenjena žival, dovoljena za človeško prehrano. Zdaj so se krogu odobrenih pridružili še GalSafe prašiči. Na prvi pogled jih ne bi mogli ločiti od navadnih prašičev, saj je sprememba opazna šele na molekularnem nivoju. Gre za odstranitev alfa-gal sladkorjev na površini prašičjih celic. Obstajajo ljudje, ki so alergični na alfa-gal sladkorje, zato nasploh ne smejo uživati rdečega mesa, lahko pa bi jedli GalSafe prašiče. FDA je namreč ocenila, da GalSafe prašiči na okolje in človeško zdravje ne bodo imeli večjega vpliva kot konvencionalni prašiči.

Poleg mesa pa iz prašičev pridobivamo še druge dobrine. Heparin je recimo učinkovina, ki jo jemljejo bolniki ob operacijah ali srčnih kapeh, saj preprečuje nastajanje krvnih strdkov. Tudi heparin, ki ga, mimogrede, pridobivamo iz prašičjih črevesij, ima na svoji površini navadno alfa-gal sladkorje in torej pri nekaterih ljudeh povzroča alergijsko reakcijo. Z uporabo GalSafe prašičev pa bomo lahko pridelali heparin, ki bo varen tudi za alergike. Čeprav nekateri že govorijo in razmišljajo o uporabi GalSafe prašičev za ksenotransplantacije, pa FDA tovrstne aplikacije še ni ocenila.

Tiste, ki si želite okusiti transgenske prašiče, moramo malce razočarati, saj je GalSafe prašiče odobrila FDA, ki deluje v ZDA in ne v Evropi. Kar zadeva genske spremembe tako na področju rastlin kot živali je Evropa relativno konservativna in v tem pogledu zaostaja za ostalimi državami. Namesto da bi v Evropi podpirali napredek, ki ga omogoča znanost, nas trgovci še dodatno zavajajo z napisi brez GSO. Če vam v trgovini uspe najti gensko spremenjen izdelek, si lahko čestitate, kajti nekateri smo ga dolgo iskali in ga še nismo našli. Na izdelku mora namreč pisati, da je gensko spremenjen, če vsebuje vsaj 0,9 odstotka gensko spremenjenih organizmov.

Do gensko spremenjenih živali ljudje gojimo mnogo predsodkov, mnogi izmed njih pa so napačni. GalSafe prašiči med procesom genskega spreminjanja ne trpijo, saj se to dogaja na nivoju zarodka, ko še nimajo vzpostavljenega živčnega sistema. Žival sama se ne zaveda, da je gensko spremenjena in tekom svojega življenja ne trpi nič bolj kot katerikoli drugi prašič v mesni industriji. Z genskim spreminjanjem mikroorganizmov, rastlin in tudi živali lahko na mnogih nivojih izboljšamo življenje – ljudem in drugim bitjem.

Za zaključek naj poudarimo, da se v živilski industriji že mnogo časa uporabljajo različni pristopi za povečanje produktov. Že več tisoč let smo ljudje prek udomačitve, izbiranja najboljših staršev in načrtnega parjenja živali ali križanja rastlin prikrojevali naravo po svojih merilih. Genski inženiring nam lahko te postopke olajša, skrajša in jih naredi bolj človeške in učinkovite. GalSafe prašiče in njihove terapevtske produkte bodo lahko uživali ljudje z alergijo na alfa-gal sladkorje, v prihodnosti pa bomo morda dočakali tudi ksenotransplantacije iz GalSafe prašičov. Želimo si, da bi tudi Evropa malo hitreje podprla produkte novih tehnologij. Tu ne gre zgolj za GalSafe prašiče, temveč za vrsto aplikacij, ki jih genske tehnologije omogočajo, vključno z zmanjšanjem onesnaževalnih vplivov živinoreje na okolje.

Več gensko spremenjene hrane si želi Živa.