Multivitaminska tableta na dan odžene zdravnika stran

V zadnjem času se na tržišču pojavljajo številna prehranska dopolnila z antioksidanti, oglaševana kot preventiva pri pojavu različnih boleznih, denimo raka in ateroskleroze, pa tudi kot način za upočasnitev staranja. Velikost trga antioksidantov je leta 2022 znašala dobre tri in pol milijarde ameriških dolarjev, glede na napovedi pa bo do leta 2032 vrednost narasla še za enkrat toliko. V ta trg sicer niso vključena zgolj prehranska dopolnila, ampak tudi denimo uporaba antioksidantov v živilski in kozmetični industriji. Nekateri viri navajajo, da naj bi približno 50 odstotkov Američanov vsakodnevno uživalo velike količine antioksidantov, kot sta vitamin E in betakaroten, pretežno v obliki multivitaminskih tablet. Pa so tovrstni prehranski dodatki res koristni za naše zdravje? 

Preden odgovorimo na zastavljeno vprašanje, pojasnimo, kaj antioksidanti počnejo v našem telesu. V telesu so prisotne spojine, ki lahko glede na kemijske lastnosti sprejemajo ali oddajajo elektrone. Za pravilno delovanje številnih procesov v telesu je ključna uravnoteženost med obema skupinama oziroma tako imenovano oksidativno ravnovesje. Porušeno ravnovesje vodi do oksidativnega ali reduktivnega stresa, tovrsten stres pa lahko v obeh primerih privede do poškodb celic in pojava različnih bolezni. Spojine, ki so zmožne oddajati elektrone drugim molekulam ali kako drugače preprečiti prekomerne reakcije oksidacije, imenujemo antioksidanti. Lahko so že prisotni v telesu, kot denimo tripeptid glutation ali encim katalaza, ki pretvarja reaktiven vodikov peroksid v manj toksična produkta – vodo in kisik. Vnašamo pa jih lahko tudi s prehrano, pogosto v obliki živil rastlinskega izvora, kot sta denimo vitamin C in beta karoten. 

Antioksidanti z oddajanjem elektronov nevtralizirajo reaktivne kisikove zvrsti, ki delujejo kot sprejemniki elektronov. V telesu reaktivne kisikove zvrsti, med katere spada denimo vodikov peroksid, nastajajo ob fizioloških procesih, kot sta dihanje in presnova. Njihovo nastajanje je povečano ob fizični aktivnosti in izpostavljenosti določenim okoljskim dejavnikom, kot so cigaretni dim, pesticidi ter različne oblike sevanja. Nastale reaktivne zvrsti lahko nenadzorovano oksidirajo gradnike celic, denimo znotrajcelične proteine, lipide, ki gradijo celične membrane in DNK. Da do prekomernih oksidacij ne pride, je v telesu ključno ohranjati oksidativno ravnovesje, torej uravnoteženost sistemov oksidantov in antioksidantov. 

Poleg obilice antioksidantov, ki so torej prisotni v celicah, in tistih, ki jih vsakodnevno vnašamo z uravnoteženo prehrano, čedalje več ljudi posega tudi po prehranskih dodatkih, ki vsebujejo antioksidante. Pogosto gre za dodatke v obliki multivitaminskih tablet ali pa specifična dopolnila z določenimi antioksidanti, na primer betakarotenom. Kljub številnim obljubam oglaševalcev pa večina raziskav ni identificirala prepričljivih dokazov o njihovem pozitivnem vplivu na zdravje. 

Več raziskav je pokazalo, da so prehranska dopolnila, ki vsebujejo antioksidante, kot preventiva za pojavnost bolezni brez učinka ali pa so bili dobljeni rezultati nekonsistentni. Nekonsistentnost rezultatov raziskav je do neke mere posledica dejstva, da na količino antioksidantov in reaktivnih kisikovih zvrsti v telesu močno vplivajo prehrana, fizična aktivnost in genetika. V tovrstnih študijah je torej težko poskrbeti za povsem reprezentativen vzorec in za relevantno kontrolno skupino. Po drugi strani epidemiološke raziskave uporabe prehranskih dopolnil pogosto temeljijo na vprašalnikih, ki zaradi odvisnosti od osebne percepcije sodelujočih v tem primeru niso pretirano zanesljivi. 

Četudi so dokazi za delovanje prehranskih dopolnil neprepričljivi, je pogosto prisotno mišljenje, da so v najslabšem primeru neškodljivi. Antioksidanti so stalen del uravnotežene diete, torej ne morejo biti toksični. Pa je res tako? Metaanaliza 68 različnih kliničnih študij uporabe prehranskih dodatkov z antioksidanti je na vzorcu več kot dvesto tisoč odraslih oseb pokazala večje tveganje zgodnejše smrti pri posameznikih, ki so uživali prehranska dopolnila, v primerjavi s kontrolno skupino. Negativen vpliv so zaznali zlasti pri dopolnilih z antioksidanti, topnimi v maščobah – vitaminih A, E in betakarotenu – ki ostanejo v telesu dlje. 

Izvedenih je bilo tudi več metaanaliz vpliva prehranskih dopolnil na razvoj in napredovanje različnih vrst raka. Primerjali so posameznike, ki so uživali prehranska dopolnila v rangu predpisanih vrednosti, in tiste, ki dopolnil niso jemali. Raziskave niso pokazale pozitivnih učinkov prehranskih dopolnil, nekatere pa so identificirale povezavo med uživanjem prehranskih dopolnil in večjim tveganjem za pojav določenih vrst raka. Raziskava iz leta 2022 je po analizi več podatkovnih zbirk in raziskav s skupno več kot sto petdeset tisoč udeleženci pokazala, da vnašanje beta karotena s prehranskimi dopolnili poveča tveganje za pojav pljučnega raka in kardiovaskularnih bolezni, to tveganje pa je toliko bolj izrazito pri rizičnih skupinah. 

Ponuja se torej sledeče vprašanje. Zakaj raznovrstna prehrana, bogata z antioksidanti, dokazano koristi našemu zdravju, dovajanje prehranskih dopolnil z antioksidanti pa ima pogosto nasproten učinek? Eden od razlogov je dejstvo, da vsi pozitivni učinki prehrane, ki vključuje veliko sadja in zelenjave, ne izhajajo iz vsebnosti antioksidantov. V rastlinskih produktih so tudi vlaknine, različne fitokemikalije in vitamini ter minerali, ki ne delujejo kot antioksidanti. Poleg tega je pomembna količina antioksidantov, ki jih v telo vnašamo s hrano ali pa s prehranskimi dopolnili. Za ohranitev oksidativnega ravnovesja je v telesu namreč potrebna uravnotežena količina oksidantov in antioksidantov. 

Oksidativno ravnovesje hitreje presežemo z dodajanjem koncentriranih prehranskih dodatkov, kot v sklopu prehrane. Za občutek vzemimo primer vitamina E. Dnevne potrebe po tem vitaminu za povprečno odraslo osebo znašajo približno 15 miligramov dnevno. Takšno količino lahko zaužijemo že v obliki stogramske porcije lešnikov. Enako količino vitamina E pa lahko pridobimo tudi z eno tableto prehranskega dopolnila. Poleg tega določeni prehranski dodatki vitamina vsebujejo tudi več kot dvajsetkrat toliko. Če torej dnevno dozo določenega antioksidanta vnašamo ali presegamo s prehranskimi dopolnili, potem ko smo jo dosegli že v sklopu prehrane, hitro presežemo točko ravnovesja. Več raziskav je pokazalo prooksidativen učinek določenih antioksidantov, če se ti kopičijo v telesu. Prekomerna količina teh spojin, ki v normalnem odmerku delujejo kot antioksidanti, lahko ob preseženem oksidativnem ravnovesju oksidira celične sestavine in jih tako poškoduje. Poleg omenjenega vitamina E so pojav identificirali tudi pri beta karotenu in vitaminu C.

Poleg tega pa je, tako kot oksidativni, tudi reduktivni stres, pri katerem gre za pomanjkanje reakcij oksidacije zaradi pretirane količine antioksidantov, povezan z različnimi patološkimi stanji. Znana primera sta kardiomiopatija in nekatere vrste raka. Reaktivne kisikove zvrsti so namreč spojine s številnimi fiziološkimi vlogami v našem telesu, učinek katerih lahko pretiran vnos antioksidantov izniči. Kot sekundarni sporočevalci so denimo udeležene pri celičnem signaliziranju, sodelujejo pa tudi pri aktivaciji celic T, ki so ključne pri imunskem odzivu. Prav tako lahko reaktivne zvrsti celicam omogočijo iniciacijo procesa nadzorovane celične smrti – apoptoze. Ta proces je ključen za odstranitev celic, ki so okvarjene, se v njih nabirajo mutacije ali pa so okužene s patogeni. 

Kdaj je torej smiselno jemati prehranska dopolnila z antioksidanti? Uporaba tovrstnih dopolnil je priporočljiva v primeru določenih bolezni in podhranjenosti. Vitamin E je torej smotrno dodajati denimo pri nevrodegenerativni dedni bolezni ataksijaz izoliranim pomanjkanjem vitamina E. Sicer pa se pomanjkanje antioksidantov ob uravnoteženi prehrani redko pojavlja. 

Uživanje antioksidantov lepo opiše princip hormeze – če je za zdravje koristen nizek odmerek neke substance, to ne pomeni, da bo povečanje odmerka za organizem še bolj ugodno. Manj je več, vsaj v primeru uživanja prehranskih dopolnil z antioksidanti. Oglaševanje preventivnega jemanja prehranskih dopolnil pa je bolj kot s pozitivnimi učinki na zdravje povprečne osebe povezano z ekonomsko koristjo proizvajalcev. Vendar pa je uživanje prehranskih dopolnil, kljub pomanjkljivim dokazom o njihovem ugodnem delovanju, še vedno v porastu. Del razloga je verjetno v privlačnosti enostavne in hitre rešitve za številne zdravstvene težave, čeprav ta ni realistična. Promocijo prehranskih dopolnil bi bilo treba torej strožje regulirati in namesto praznih obljub poudariti tudi tveganja, povezana s pretiranim vnašanjem antioksidantov. 

Antioksidante je iz borovnic namesto prehranskih dopolnil pridobivala Gaja.

Vir naslovne fotografije: https://flic.kr/p/2h4FEeU