Hitrost širjenja novoodkritega koronavirusa se lahko skrije pred hitrostjo širjenja novic o njem. Zdi se, da širitev virusa tako spremlja množična histerija, kar lahko vidimo pri nedavnih primerih razprodanih razkužil, zaščitnih obraznih mask ter hrane. Čeprav je strah pred novim virusom delno razumljiv, je zanimivo iskati razloge za trenutno paranojo pred virusom, za katerega epidemiološke študije kažejo, da za zdravo populacijo, mlajšo od 70 let, ni pretirano nevaren. Kljub temu širitve novega virusa ne smemo jemati povsem brezbrižno, ampak, kot je poudarilo že več medijev, z mero previdnosti.

Če je že kaj navdušujočega pri odkritju novega virusa, je to hitrost, s katero smo se uspeli dokopati do relevantnih informacij o njegovi strukturi, epidemiologiji in genetiki. Morda bo za poslušalke in poslušalce zanimiva informacija, da koronavirus ni zgolj en sev, temveč večja družina virusov, s katerimi največkrat pridemo v stik ob raznih sezonskih prehladih. Veliko večkrat kot ljudi pa koronavirusi okužijo živali, kot so kokoši, prašiče, govedo ter tudi druge. Najverjetneje se je novi koronavirus razvil prav v živalih in se, kot kažejo genetske raziskave, pred nekaj meseci prenesel iz netopirjev v ljudi. 

Izmed približno 40 različnih sevov koronavirusov po sedanjih podatkih le 7 sevov okužuje tudi ljudi. V preteklosti so ti že povzročili razne epidemije, na primer epidemijo sindroma akutne respiratorne stiske oziroma SARSa leta 2003 ter epidemijo MERSa leta 2012. Ker je novoodkriti koronavirus genetsko zelo podoben SARS-koronavirusu iz leta 2003, ga je odbor za taksonomijo virusov poimenoval kar SARS-koronavirus 2. Medijsko pa se je virusa prijel izraz wuhanski koronavirus, po mestu na Kitajskem, kjer so prvič zabeležili prisotnost virusa pri ljudeh.

Čeprav v imenu vsebuje besedo SARS, pa je verjetno takšno poimenovanje tudi odgovorno za marsikateri neutemeljeni strah pred novim virusom. Smrtnost wuhanskega virusa je trenutno okoli 2 odstotka vseh okuženih, kar je 5-krat manj kot smrtnost zaradi SARSa. Večinski delež smrtnih žrtev predstavljajo osebe, starejše od 70 let, ter ljudje s kroničnimi boleznimi. Če si mlajši ali mlajša od 50 let, nevarnost smrti pade, po trenutnih podatkih, na približno 0 celih 2 odstotka. Ker informacije o vseh primerih okužbe s koronavirusom še niso povsem zanesljive, bo verjetno zabeleženi odstotek smrtnih žrtev še nekaj časa nihal. Zanimivo je, da je bolezen veliko manj prisotna pri otrocih, mlajših od enega leta, prav tako pa okuženi otroci kažejo blažje simptome bolezni. 

Če je smrtnost pri okužbi z novim koronavirusom relativno nizka glede na smrtnost pri okužbi s SARS-koronavirusom, pa je njegova nalezljivost mnogo višja kot nalezljivost ostalih koronavirusov. To lastnost virusu omogoča špičasti protein S, ki se nahaja na njegovi površini in mu na mikroskopskih slikah daje značilno obliko krone, po čemer je skupina koronavirusov tudi dobila svoje ime, in ne po zanič pivu. 

Protein S je odgovoren za pritrditev virusa na gostiteljeve celice. Pri wuhanskem koronavirusu je protein S izoblikovan tako, da se lahko pritrdi na površino celic dihal, zaradi česar tudi povzroča respiratorne bolezni zgornjih in spodnjih dihal. Ko je virus enkrat pritrjen, prenese svoj genetski material, enoverižno molekulo RNA, v gostiteljsko celico. Tam virusna RNA izrablja gostiteljeve lastne molekule za tvorbo virusnih proteinov. Množenje virusov privede do odmrtja epitelnih celic dihal ter posledično do poškodbe dihal in pljuč. Zaradi pomembne vloge proteina S pri okužbi se slednji ponuja kot zlasti zanimiva tarča nevtralizacijskih protiteles ter cepiv, ki so še v razvoju.

Bolezen, ki se razvije ob okužbi z novim koronavirusom, se imenuje COVID-19. Ker ob delitvi virusa začnejo odmirati epitelne celice dihal, se simptomi bolezni kažejo kot oteženo dihanje, suhi kašelj in v hujših primerih kot pljučnica. Prav tako je pomembno razumeti, da je inkubacijska doba, torej čas, preden se simptomi COVIDa-19 pokažejo, približno 5 dni, lahko pa traja tudi do 2 tedna. Osebe, ki so v tem času okužene, a ne kažejo simptomov, lahko vseeno širijo virus.  

Bolezni COVID-19 se nalezemo le z neposrednim stikom z virusom. To se največkrat zgodi, ko vdihnemo virus, ki ga je izkašljala okužena oseba v neposredni bližini. Ker kašelj redko odnese virus več kot dober meter daleč, po navadi zadostuje že razdalja, ki jo imamo do ljudi v vrsti pri blagajni, da preprečimo kontakt z virusom. Drugi možni način prenosa je prek dotikanja obraza z roko, umazano z virusom. To je tudi pogost razlog za neučinkovitost dihalnih mask za zaščito pred virusom. Pri nepazljivi uporabi, odstranjevanju ali popravljanju maske si z roko hitro nehote sežemo po obrazu blizu ust in nosu, kar je ponavadi dovolj za prenos virusa. 

Kljub temu da zdravila za novi koronavirus še nimamo, nekatere študije nakazujejo obetavne rezultate pri inaktivaciji virusa z že registriranimi zdravili za druge bolezni, kot na primer nekaterimi antimalariki. Cepivo proti koronavirusu je v razvoju in bo najverjetneje na voljo čez približno eno leto. Zdravljenje COVIDa-19 trenutno poteka z lajšanjem simptomov, torej se ljudem z oteženim dihanjem dovaja kisik ali pa se jim ob težavah s pitjem dovaja tekočino intravenozno. Telo nato samo poskrbi za odstranitev virusa s pomočjo lastnih protiteles, ki se prilepijo na virus in ga na ta način inaktivirajo. Če ne pride do dodatnih zapletov, okuženi bolezen preboli v nekaj dnevih ali, v hujših primerih, v tednih. Naj dodamo, da antibiotiki ne delujejo proti virusom, zaradi česar njihova uporaba za zdravljenje ni učinkovita.  

Naj za konec podamo še TL/DR verzijo. Da zmanjšate možnost okužbe in širjenja virusa, se izogibajte bolnih ljudi, ne šarite preveč z roko po obrazu ter zakrijte kašelj ali kih v robec ali komolec, da ne okužite drugih ljudi. Malo večkrat kot običajno si roke dobro umijte z milom ter razkužujte pogosto uporabljene predmete z razkužilom. In najpomembneje, če se vam zdi, da ste bolni, ostanite doma, dokler se ne pozdravite, ter kontaktirajte zdravnika, če se vam stanje poslabša. Zaenkrat v Sloveniji še ni potrjenega primera okužbe z novim koronavirusom, a tudi če bo do tega prišlo, kar najverjetneje bo, to ne bo pomenilo prihoda najnovejše apokalipse. Zavoljo varnosti pa vseeno svetujemo, da izkoristite kakršenkoli blažji prehlad za dodaten dan bolniške. 

Komentar je pripravil Arne

Nasveti kako ravnati preventivno in kako v primeru okužbe s koronavirusom:

https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/about/prevention-treatment.ht…

Navodila za pravilno uporabo dihalnih mask:

https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/advice-…

https://www.cdc.gov/niosh/npptl/pdfs/UnderstandDifferenceInfographic-50…