V zadnjih letih vse pogosteje naletimo na znanstvene objave o prihajajoči hormonski kontracepcijski metodi, namenjeni moškim. Še vedno pa moški lahko izbirajo le med dvema mehanskima metodama preprečevanja nosečnosti: med kondomi, iz zgodovine poznanimi po pestri izbiri materialov, ter vazektomijo, ki je že konec 19. stoletja izpopolnjevala evgenične prakse. In to kljub dejstvu, da je izumu ženske kontracepcijske tablete že kmalu sledila ugotovitev, da bi podobni hormoni delovali tudi pri moških.

Pogosto se kot razlog za počasen razvoj hormonske kontracepcije za moške navajajo biološke razlike. Ženske so plodne le nekaj dni v mesecu, ko ovulirajo, zato je potrebno preprečiti le en dogodek v mesecu. Pri moških pa se preprečevanje množičnega porajanja spermatozoidov vse dni v mesecu zdi bolj radikalno.



Pravi razlog, zakaj še vedno ne obstaja hormonska kontracepcija, namenjena moškim, pa je morda v enaki meri kot biološki tudi družben. Financiranje raziskav s strani farmacevtskih podjetij je praktično nično, saj bi ta odvzela del dobičkonosnega trga že obstoječim ženskim kontracepcijskim metodam. V razvoj slednjih je potreben denar že bil vložen in prav tablete, ki jih je potrebno jemati vsakodnevno po več let, prinašajo največje dobičke. Po drugi strani pa peroralne hormonske kontracepcije za moške verjetno ne moremo pričakovati. Razlog je v tem, da bi morale tablete vsebovati hormon, podoben testosteronu, ki pa se po zaužitju v nekaj urah razgradi v jetrih.

Skupni imenovalec raziskav hormonske kontracepcije za moške - v obliki tablet, injekcij, transdermalnih gelov ali nosnih sprejev - je telesu zagotoviti pravo količino testosterona, da preprečimo neželene učinke progestagenov. S progestageni namreč blokiramo nastajanje testosterona v testisih, posledično pa se spermatogeneza zelo upočasni. S tem se zmanjša nivo testosterona tudi drugod v telesu, kar pa ima neugodne učinke za organizem.

Najobetavnejša raziskava hormonske kontracepcije za moške v zadnjem času je bila mednarodna študija, ki sta jo podprli Svetovna zdravstvena organizacija in ameriška neprofitna organizacija CONRAD. Preizkušali so kontracepcijsko injekcijo progestagena in testosterona. Zaščita pred nosečnostjo se je izkazala za 99-odstotno učinkovito, vendar je komisija zunanjih recenzentov predčasno odločila, da je testiranje na preiskovancih potrebno ustaviti. Kot razlog so navajali neželene učinke, in sicer povečanje spolnega nagona, akne, depresijo in samomor enega izmed udeležencev.

Razvoj novih metod kontracepcije med drugim omejuje tudi dejstvo, da je namenjena zdravim ljudem, ki jo bodo jemali več let. Zato morajo biti neželeni učinki zanemarljivi ali praktično odsotni. Slednje sicer nikakor ne drži za ženske kontracepcijske tablete, saj je vedno več dokazov, da so krive za nastanek depresije, raka in celo smrti. Le redke posameznice jih prenašajo brez nevšečnosti, vendar so za veliko parov edina možnost za preprečevanje neželene nosečnosti.

Del razlogov za razumevanje, ki ga imajo ženske do vseh omenjenih nevšečnosti in nevarnosti, lahko sicer najdemo v družbeni revoluciji šestdesetih let, ki jo je v veliki meri omogočila prav hormonska tabletka. Čeprav si moški od kontracepcije ne morejo obetati podobnega družbenega preobrata, pa zanimanje zanjo tudi med njimi narašča. Tisti, ki so metode preizkusili v raziskavah, bi jih večinoma jemali še naprej, vendar zaenkrat niso na voljo.

Poleg odsotnosti resnejših neželenih učinkov pa mora biti novo kontracepcijsko sredstvo skoraj stoodstotno učinkovito. Ta zahteva se sicer zdi nenavadna, če upoštevamo, da je potrebno razlikovati med učinkovitostjo kontraceptiva v idealnem primeru in v praktični uporabi. Učinkovitost kondomov je denimo v praksi zgolj 82-odstotna, medtem ko je učinkovitost kontracepcijskih tablet 91-odstotna. To statistično pomeni, da izmed stotih parov, ki imajo redne spolne odnose, 9 parov zanosi znotraj enega leta.

Danes se večina strokovnjakinj in strokovnjakov strinja, da bomo moško kontracepcijo vendarle dobili. Hkrati pa se mnogi zavedajo, da hormoni na telo učinkujejo tako močno in raznovrstno, da neželenih učinkov ne bo nikoli mogoče popolnoma zreducirati. Nekateri se zato kontracepcije lotevajo s popolnoma novimi pristopi, denimo z imunokontracepcijo. V Indoneziji pa so se spomnili več tisočletij uporabe presenetljivo močnih naravnih kontraceptivov. Tableta s pripravkom rastline Justicia gendarussa, ki ne vsebuje hormonov, je trenutno v zadnji klinični fazi pred odobritvijo.

Če se vrnemo tja, kjer se je moška kontracepcija začela, torej k mehanski kontracepciji, naletimo na še neizkoriščene možnosti. Sem sodi denimo poseg, imenovan reversible inhibition of sperm under guidance ali RISUG. Podoben je vazektomiji, vendar s pomembno razliko, da je namreč reverzibilen. Od sedemdestih let ga razvija profesor Sujoy K. Guha v prestižnem Indijskem tehnološkem inštitutu, ki sicer redno izvaža vodilne kadre v največje svetovne multinacionalke. V zadnjem času je RISUG vse bolj poznan pod komercialnim imenom Vasalgel. Tako jo je po odkupu pravic za trg Severne Amerike poimenovala v ta namen nastala ameriška neprofitna organizacija Parsemus Foundation.

Pri RISUG-u se polimerno snov injicira v semenovod. Polimer se zagozdi na njegovo nabrazdano notranjost. Skozi pore v polimeru spermatozoidi še naprej plavajo, vendar se na poti skozi snov s pozitivno nabitimi ioni oziroma z nizkim pH fatalno poškodujejo. Tako se v ejakulatu nahajajo le še nefunkcionalne semenčice. Za razliko od vazektomije, kjer so semenski vodi preščipnjeni, prevezani ali prerezani, pa se polimerno maso odstrani s še eno injekcijo, v kolikor se želi povrniti plodnost.

Metoda že več kot 20 let na vseh preizkusih kaže praktično odsotnost neželenih učinkov razen običajnih posledic 15-minutnega kirurškega posega, ki spontano izzvenijo. Učinkovitost Vasalgel oziroma RISUG kontracepcije traja 10 do 15 let in je okoli 99-odstotna. Tudi v praksi bi bila tolikšna, saj ne bi prihajalo do napak v njeni uporabi, kot na primer pri kondomih. Tudi na člane Svetovne zdravstvene organizacije so ti rezultati napravili vtis, vendar so ocenili, da raziskovalne metode niso dosegale zahtevanih standardov. Raziskave bi zato bilo potrebno v celoti ponoviti, kar je v znanosti sicer običajno in dobrodošlo, vendar pa se je vedno ustavilo pri pridobivanju do okoli 5 milijonov dolarjev potrebnih sredstev.

Profesor Sujoy Guha se še vedno kljub obvezni upokojitvi bori z indijsko birokracijo, lažnimi poročili medijev in nenaklonjeno oblastjo. Slednja pa, kot kaže v zadnjem času, vendarle postaja naklonjena RISUG-u, morda zaradi vse večjih uspehov sorodnega Vasalgela v ZDA. Učinkovitost in varnost Vasalgela je bila namreč večkrat potrjena, pred kratkim tudi na opicah rezus v študiji, odobreni s strani Svetovne zdravstvene organizacije.

Trenutno je Vasalgel oziroma RISUG najboljši način moške kontracepcije, kar jih poznamo. Vendar zaenkrat kljub učinkovitosti še vedno ni na voljo. Sam gel stane okoli en evro, nudi 10 do 15-let trajajočo preprečevanje nosečnosti in bi se ga dalo vbrizgati tudi v ženske jajcevode. Njegova pomembna pomanjkljivost pa je seveda ta, da ne ščiti pred spolno prenosljivimi okužbami.

V nekaj letih lahko torej pričakujemo, da se bodo obstoječim kontracepcijskim sredstvom pridružile nove metode preprečevanja neželene nosečnosti, namenjene tudi moškim. V številnih delih sveta je previsoka nataliteta še vedno velik problem, tudi zato, ker prebivalci in prebivalke pogostokrat ne morejo odločati o številu svojih otrok. Tudi v državah, kjer je kontracepcija dostopnejša, prav tako pa tudi umetna prekinitev nosečnosti, bi bila za številne ženske dobrodošla razbremenitev od nevšečnosti in težav, ki jih prinašajo umetni hormoni.