Znanost na starševskem dopustu

Znanost na starševskem dopustu

Mnenje, kolumna ali komentar
17. 5. 2019 - 16.00

Dolga in mestoma neprehodna je pot do stalnih zaposlitev v akademskih ustanovah. Tako si raziskovalci in raziskovalke najpogosteje ustvarijo družino med delom na svojih doktorskih ali podoktorskih projektih. Nosečnost doktorske študentke ali zaposlene po projektni pogodbi nemalokrat prinaša težave za delodajalca in financerje, predvsem pa vnaša negotovost glede nadaljevanja raziskovalne kariere. Usklajevanje družine in raziskovalne kariere prinaša številne izzive. Včasih se zatakne že pri tem, kako biti na starševskem dopustu, če mora biti raziskovalni projekt dokončan. 

Verjetno bi nam vsi mladi starši pritrdili, da rojstvo otroka prinaša tudi dodaten stres na delovnem mestu. V študiji, objavljeni v začetku tega leta, ki je preučevala zaposlene v znanosti, tehnoloških podjetjih, inženirstvu in na področju matematike, pa so vpliv na kariero podprli tudi s številkami. Ugotovili so, da se kar 43 odstotkov žensk in 23 odstotkov moških, ko postanejo starši, odloči za spremembo delovnega mesta. To vključuje zamenjavo področja dela, skrajšan delovnik ali prekinitev zaposlitve. Številke kažejo, da usklajevanje starševstva in kariere ni izziv samo za ženske. Hkrati pa mlade mame še vedno najbolj občutijo spremembe na delovnem mestu.

Ne smemo pozabiti, da je bila omenjena študija narejena v ZDA, kjer je zakonodaja glede starševskega dopusta v primerjavi z našo manj humana. Na večini ameriških univerz imajo zaposleni pravico do šestih tednov plačanega dopusta ob rojstvu otroka, nato pa do največ šest mesecev skupnega plačanega in neplačanega starševskega dopusta. Podatki se seveda razlikujejo med zveznimi državami in posameznimi institucijami, so pa pogoji za plačano porodniško še bolj zaostreni za tiste, ki na univerzi niso zaposleni neposredno, ampak prek zunanjih financerjev.

Čeprav je Slovenija na splošno med boljšimi državami, kar zadeva ureditev na področju starševskega dopusta, je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport že drugič objavilo razpis, ki diskriminira bodoče starše, predvsem pa znanstvenice. Gre za Javni razpis za spodbujanje raziskovalcev na začetku kariere, ki je namenjen doktorjem znanosti do šest let po doktoratu. V tem obdobju se ženske in moški pogosto odločajo za prvega ali drugega otroka. Razpis pa ne daje možnosti, da bi se za čas starševskega dopusta podaljšalo trajanje projekta.

Zamrznitev omenjenih triletnih projektov torej ni mogoča, lahko pa se za čas porodniške poišče nadomestnega raziskovalca ali raziskovalko s povsem enakimi formalnimi pogoji, vključno s pogojem, da so doktorirali pred manj kot šestimi leti. Seveda pa gre pri projektih za specifična znanstvena področja, na katerih so hitre in kratkotrajne zamenjave raziskovalcev težko izvedljive. Druga možnost je, da delo v času starševskega dopusta sicer opravijo drugi sodelavci, vendar neplačano. Ko se raziskovalka vrne na delovno mesto, prav tako ne more zaprositi za skrajšani delovni čas, do katerega ima sicer pravico eden od staršev do tretjega leta starosti otroka.

Ker se v Sloveniji za starševski dopust še vedno večinoma odločajo ženske, gre torej predvsem za kršenje pravic mladih znanstvenic. Če med trajanjem projekta zanosijo, se lahko znajdejo v stiski, prav tako pa to težave povzroča tudi njihovim delodajalcem. Posledično lahko takšni pogoji vodijo tudi v diskriminacijo s strani delodajalcev med postopkom zaposlovanja, saj se z zaposlitvijo moškega kandidata oziroma prijavitelja projekta lahko izognejo večini težav.

Kar zadeva omenjeni razpis, je bil sprožen tudi postopek ugotavljanja diskriminacije zaradi spola in starševstva. Iz pisarne zagovornika načela enakosti so nam odgovorili, da postopek še poteka in ga zato ne morejo podrobneje komentirati. Zagovornik načela enakosti preiskuje razloge za trenutno ureditev financiranja ter presoja, ali je ureditev diskriminatorna ali ne. Zagovornik pri tem upošteva določbe Zakona o varstvu pred diskriminacijo, tako tiste, ki določajo, kdaj gre za diskriminacijo, kot tiste, ki določajo izjeme, ob katerih je neenaka obravnava dopustna.

Pri drugih oblikah financiranja, na primer s statusom mladega raziskovalca, se v primeru, da raziskovalka odide na starševski dopust, podaljša trajanje projekta. Podaljšanje projekta je prav tako v večini primerov omogočeno štipendistkam programa Marie Skłodowska-Curie Actions, ki delajo v tujini in jih financira Evropska unija. Informacije na to temo pa so pogosto nejasne in jih je težko poiskati.

Sistematična neenakost raziskovalk na nivoju razpisov in pogojev, ki jih postavljajo financerji, je povsem nesprejemljiva. Mame raziskovalke se v svojih akademskih karierah tako ali tako srečujejo s številnimi izzivi. Razlogi za manjše število vodstvenih pozicij, manj mentorstev in manj objav znanstvenic so sicer kompleksni. Zagotovo pa k temu prispeva tudi dejstvo, da se morajo nosečnice in mlade mame pogosto spopadati s stereotipi o zmanjšanih sposobnostih in manjši predanosti delu. Nekaj prispevkov mam znanstvenic na to temo je bilo objavljenih tudi v rubrikah najprestižnejših revij, kot sta Nature in Science. Znanstvenice po eni strani opisujejo spopadanje z negativnimi stereotipi in diskriminacijo zaradi družinskih obveznosti, po drugi strani pa omenjajo prednosti starševstva v obliki povečane produktivnosti in jasnih kariernih ciljev.  

Naj za konec poudarimo, da je starševski dopust pravica in ne usluga s strani zaposlovalcev ali financerjev. Res je, da mora država postavljati enake kriterije za vse. Vendar je treba raziskovalcem hkrati zagotoviti tudi ustrezne pogoje za nosečnost in bodoče starševstvo, ki ne pomenijo diskriminacije drugih.

Komentar je pripravila Katarina.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness