Evropski parlament je pred dobrim tednom potrdil enoletni zamik izvrševanja uredbe Evropske unije o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov. Zamik je parlamentu Evropska komisija predlagala v začetku meseca oktobra, Evropska ljudska stranka pa je prejšnji teden predložila tudi vrsto deregulacijskih amandmajev. Ali bodo amandmaji in odlok sprejeti, danes na prvem od večih pogajanj odloča Svet Evropske Unije. 

Z odlokom izvrševanja uredbe bi Evropska komisija šla na roko podjetjem, ki bi tako imela vsaj še eno leto časa, da začnejo spoštovati zakonodajo, po kateri naj ne bi proizvodi, ki se prodajajo v Evropski uniji, izvirali iz zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen. Največja zagovornica zamika je Evropska ljudska stranka.

Kaj je bil povod za sprejetje uredbe, ki je stopila v veljavo junija 2023, predstavi Nina Tome iz okoljske organizacije Focus.

Izjava

Prejšnji teden je Evropska ljudska stranka predstavila deregulacijske predloge uredbe. O njihovem sprejetju ali zavrnitvi se med drugim odloča danes na Svetu Evropske Unije. Njegovo uradno stališče gre sicer v smer enoletnega zamika, pri čemer amandmajev ne bodo upoštevali. Vsebino teh amandmajev predstavi Tome.

Izjava

Tome nadaljuje, kako bo Slovenija implementirala evropsko zakonodajo in kakšna je vloga Slovenije pri odloku uredbe.

Izjava

Nekaj dni pred odločitvijo Evropske komisije o zamiku uredbe je neprofitna okoljska organizacija Earthsight razkrila, da so nemška in avstrijska podjetja ter posamezniki, ki služijo od izdelkov, ki jih zajema omenjena uredba, od leta 2018 plačali več kot 1,7 milijona evrov političnim strankam, ki se trudijo oslabiti zakonodajo. Avstrijska ljudska stranka je, kot razkriva Earthsight, od leta 2018 od različnih podjetij prejela več kot pol milijona evrov. Samo od banke Reiffeisen, ki ima delnice agroživilskega giganta Bunge, je prejela dobrih 360 tisoč evrov. Podjetje Bunge izvaža sojo iz predelov, kjer se izvaja ilegalna sečnja gozda. 

Več kot milijon evrov sta od podjetij, povezanih z deforestacijo, prejeli tudi nemški članici Evrospke ljudske stranke, stranki Krščansko demokratska unija in Krščanska socialna unija na Bavarskem. 100 tisoč evrov so denimo prejeli od podjetja Mercedes-Benz, za katerega so okoljske organizacije razkrile, da pridobiva usnje iz območij v Amazoniji, kjer za namene gojenja goveda ilegalno izsekavajo gozd. 

//////////////////////////

Podjetje Google DeepMind je objavilo do nedavnega javno nedostopno programsko kodo za njihov najnovejši model globokega učenja za napovedovanje strukture proteinov AlphaFold 3. Spomnimo: ob objavi znanstvenega članka v reviji Nature v začetku maja letos Google DeepMind ni razkril kode za AlphaFold 3. Članek je vseboval zgolj psevdokodo, javnost pa je model lahko uporabljala le preko spletnega portala s številnimi omejitvami.

To je sprožilo precejšnje zgražanje v raziskovalni skupnosti, saj je revija Nature naredila izjemo pri lastnih uredniških smernicah, po katerih mora biti koda na voljo skupaj z objavljenimi študijami. Podjetje je nato obljubilo, da bo kodo razkrilo do konca leta. Svojo obljubo so nedavno delno izpolnili, saj so objavili kodo, na podlagi katere model dela napovedi. Vendar sama koda še ni dovolj za dejansko uporabo modela, za to je potrebno poznati še vrednosti uteži, ki so jih dobili med treniranjem modela. Za vrednosti uteži lahko zaenkrat za nekomercialne namene zaprosi le akademsko osebje, ki se strinja s pogoji uporabe. Google DeepMind pa si jemlje pravico, da po lastni presoji odobri ali zavrne vloge. 

Neobjava kode modela AlphaFold 3 pa je sprožila tudi svojevrstno tekmovanje v poustvarjanju različic modela. Več podjetij in akademskih institucij je do danes naredilo svoje modele in nekateri so po svoji funkcionalnosti in kakovosti napovedi zelo primerljivi z AlphaFold-om 3. Poleg tega so večinoma odprtokodni ter javnosti podajajo tudi uteži in kodo, ki so jo uporabili za treniranje modela.

Zoffo sta pripravili Angelika in Urška.