Poljski raziskovalci so objavili študijo obstanka znanstvenikov in znanstvenic v znanstveno-raziskovalnih poklicih v evropskih državah. V raziskavo so vključili več kot 400 tisoč znanstvenikov in znanstvenic iz 38 držav ter ugotovili, da jih tretjina zapusti službo v znanosti v petih letih po objavi prvega znanstvenega članka, skoraj polovica pa po desetih letih od prve objave. 

V študiji, objavljeni v reviji Higher Education, so uporabili podatke iz podatkovne baze citatnih indeksov Scopus, s čimer so sledili količini objavljenih člankov posameznih znanstvenikov in znanstvenic. Objavljanje znanstvenih člankov je bilo merilo raziskovalne aktivnosti. Zanimalo jih je, kako se poklicna kariera znanstvenika spreminja v času, razlikuje med spoli in med različnimi znanstvenimi področji. Osredotočili so se na naravoslovne discipline za obdobja med letoma 2000 in 2010 ter 2010 in 2020.

Pokazali so, da je verjetnost, da bodo službo v znanosti po desetih letih zapustile, pri ženskah za približno desetino večja kot pri moških. Delež tako moških kot žensk, ki ostanejo v znanstveni sferi, pa se je v obdobju med letoma 2010 in 2020 povišal v primerjavi s prejšnjim desetletjem.

Odhodi iz znanstveno-raziskovalne sfere se razlikujejo med področji. Študija se osredotoča na discipline, v katerih je razmerje med moškimi in ženskami približno enako, ter na discipline, v katerih prevladujejo moški. Discipline, v katerih je spolna delitev enakomerna, so denimo biokemija, genetika in molekularna biologija. Pri teh so ugotovili, da je za ženske značilna okoli deset odstotkov nižja stopnja obstanka v službi kot za moške. V vedah, kot so računalništvo, fizika in matematika je spolno razmerje močno v prid moških. Na teh področjih so bile stopnje obstanka v službi tako moških kot žensk primerljive.

Preverili so še, kako se odhajanje žensk iz znanosti razlikuje med evropskimi državami. Osredotočili so se na obdobje med letoma 2000 in 2010. Največji odstotek znanstvenic, dobrih 85 odstotkov, ki so po desetih letih še ostale v raziskovalni sferi, je bil v Litvi in Estoniji. Najnižji delež so opazili v Nemčiji, okoli 40 odstotkov znanstvenic je po desetih letih še ostalo v znanosti, medtem pa je bil Sloveniji ta delež dobrih 60 odstotkov.

////////////////////// 

Evropska komisija je v začetku meseca predlagala enoletni zamik izvrševanja uredbe Evropske unije o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov. Uredba je stopila v veljavo leta 2022 in je od podjetij zahteva dobavo in rabo proizvodov, ki ne povzročajo krčenja svetovnih gozdov. Cilj uredbe je, da evropski trg ne bi več prispeval h krčenju in degradaciji gozdov. Začetek izvrševanja zakonodaje je Evropska komisija zaradi pritiskov nekaterih živilskih podjetij in vlad odložila za eno leto za velika podjetja in za 18 mesecev za mala podjetja.

Zakonodaja od podjetij zahteva, da zagotovijo, da so les, palmovo olje, soja, kava, kakav, guma in govedo, ki jih izvažajo ali uvažajo v Evropsko unijo, pridelani v pogojih, ki spoštujejo okoljsko zakonodajo, ter da so proizvodi pridelani na zemljiščih, ki po letu 2020 niso bila deležna deforestacije. Prav tako zakonodaja predvideva določitev območij, iz katerih proizvodi prihajajo v Evropsko unijo, kot območja z nizkim, standardnim ali visokim tveganjem za krčenje gozdov.

Krčenje gozdov je po podatkih Evropske komisije drugi največji vir emisij toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe, takoj za izgorevanjem fosilnih goriv. Uvoz blaga na evropski trg je odgovoren za okoli 15 odstotkov svetovnega krčenja gozdov, čeprav v Evropi živi le okoli 7 odstotkov svetovnega prebivalstva. Če bodo poslanci Evropskega parlamenta in ministri v Svetu Evropske unije to potezo potrdili, bo to po njenih lastnih študijah povzročilo izpust 49 megaton toplogrednih plinov, kar je enakovredno emisijam 18 milijonov avtomobilov.  

////////////////////// 

V začetku tedna je Švedska akademija začela s podelitvijo Nobelovih nagrad. Zaenkrat so znani prejemniki za področja fiziologije in medicine, fizike, kemije ter literature, do 14. oktobra pa bodo znani še prejemniki nagrad za mir ter ekonomijo. Letos sta bili za delo z umetno inteligenco prvič podeljeni dve Nobelovi nagradi.

Nagrado za fiziologijo in medicino sta prejela Victor Ambros in Gary Ruvkun za odkritje mikro RNK in njene vloge v nadzoru izražanja genov. Raziskovalca sta v osemdesetih letih prejšnjega stoletja odkrila, kako molekule mikro RNK diktirajo rast organov in tkiv v glistah. Mikro RNK namreč vpliva na izražanje različnih genov. Čeprav so sprva domnevali, da je to lastnost zgolj preučevane vrste glist, so kasnejše študije potrdile, da je mikro RNK ključen za vse živali. 

Prvič so nagrado za fiziko podelili za razvoj algoritmov strojnega učenja, ključnih za razvoj umetne inteligence. Če citiramo: »Za fundamentalna odkritja in izume, ki omogočajo strojno učenje z umetnimi nevronskimi mrežami.« Nagrado sta prejela John J. Hopfield in Geoffrey E. Hinton za uporabo fizikalnega znanja v razvoju metod strojnega učenja. Hopfield je zasnoval algoritem za asociativen spomin, znan tudi kot Hopfieldovo omrežje. Prednost takšnega spomina je njegova zmožnost, da poda smiselne rezultate kljub nepopolnim vhodnim podatkom – tudi če našemu zahtevku za iskanje po spominu manjka del informacij o tem, kar iščemo, bo ta sposoben najti iskane podatke.

Drug del nagrade je prejel Hinton za izume na področju strojnega učenja, predvsem na področju globokega učenja. Je soavtor prvega članka o algoritmu metode vzvratnega razširjanja, imenovane tudi backpropagation, ki je ključna za delovanje večplastnih nevronskih mrež, denimo ChatGPT-ja. 

Oba prejemnika nagrade za fiziko izražata zadržke proti umetni inteligenci. Hinton, znan tudi kot oče umetne inteligence, je med letoma 2013 in 2023 delal pri Googlu, ki ga je zapustil, da lahko svobodneje govori o nevarnostih umetne inteligence. Tako Hinton kot Hopfield sta zaskrbljena zaradi hitrega napredka umetne inteligence in njenih neznanih zmožnosti in omejitev. 

Poleg fizike je tudi Nobelova nagrada za kemijo polovično podeljena za dosežke na področju umetne inteligence. Polovico nagrade za kemijo je prejel David Baker za razvoj metod računalniškega oblikovanja novih proteinov. Po četrtino nagrade pa sta prejela John Jumper in Demis Hassabis za uporabo umetne inteligence pri napovedovanju strukture proteinov. Oba sta zaposlena pri Googlovem hčerinskem podjetju DeepMind, ki se ukvarja z razvojem umetne inteligence.

Zoffo sta pripravila Urška in Oskar.