14. 3. 2024 - 16.00

Finančno nevzdržna zOFFa

Audio file

V minulem tednu je 68 Nobelovih nagrajenk in nagrajencev poslalo pismo argentinskemu predsedniku Javierju Mileiu. V njem izražajo zaskrbljenost zaradi Mileievega nižanja financiranja znanosti, s čimer po njegovo blaži gospodarsko krizo.

Predsednik je decembra – manj kot mesec dni po nastopu mandata – ukinil argentinsko Ministrstvo za znanost, tehnologijo in inovacije in ga degradiral v sekretariat z manjšim proračunom in pooblastili. Vodja sekretariata je podjetnik Alejandro Cosentino. Ta Milei se je že v predvolilni kampanji zaobljubil, da bo ukinil ali privatiziral CONICET, glavno javno agencijo, ki nadzoruje in financira večino raziskovalnega dela na inštitutih in univerzah v Argentini. Agencija finančno podpira skoraj dvanajst tisoč raziskovalcev na 300 znanstvenih institucijah. Milei agencije CONICET še ni ukinil, a njegov proračun ostaja enak kot lani, kar zaradi več kot 200-odstotne enoletne inflacije pomeni manj denarja. V agenciji ocenjujejo, da je sredstev za delovanje dovolj le še do junija. 

Položaj znanosti v Argentini se slabša tudi s spornimi odločitvami predsednika CONICET-a Daniela Salamoneja, ki predsednika zagovarja, češ da tako ali tako noben predsednik ni preveč pozornosti posvečal znanosti. Salamone, katerega je na vodilno mesto postavila trenutna argentinska vlada, je število štipendij podiplomskim študentom zmanjšal s 1300 na 300 v primerjavi z lanskim letom. Odpustil je tudi okoli 50 administrativnih in tehničnih delavcev in delavk. Tako Salamone kot predsednik Milei podpirata zasebna podjetja, ki naj bi rešila revščino Argentincev. Številne znanstvenice in znanstveniki izražajo skrb nad Salamonejevo ozkoglednostjo in menijo, da bi privatizacija ter ozka usmeritev zanemarili bazične raziskave.

Audio file
26. 1. 2024 - 17.00
Splošna stavka v Argentini

Dejanja argentinskega predsednika Mileia so v zadnjih mesecih izzvala številne proteste raziskovalk in študentov. Pismo, ki ga je Mileiu poslalo 68 znanstvenic in znanstvenikov, izpostavlja pomembne dosežke argentinskega znanstvenega raziskovanja. Nobelovke in nobelovci od predsednika zahtevajo, naj zviša izdatke za znanstveno in tehnološko delo. Podoben javni poziv kot nobelovci je konec februarja objavilo tudi Mednarodno znanstveno združenje, ki je sicer pozvalo vlado predvsem k javnemu financiranju znanosti, ker to pomeni več inovacij. Te pa so po njihovo ključne za odpornost gospodarstva. Za komentar na trenutno dogajanje smo se obrnili na argentinske znanstvenike in znanstvenice, vendar se do zaključka redakcije niso odzvale, ali pa komentarja na trenutno dogajanje niso želele podati. 



 

 

Audio file
19. 10. 2023 - 10.15
Kaj vemo o podnebnih spremembah in kako jih občutimo?

V začetku tedna, 11. marca, je Evropska okoljska agencija objavila prvo lastno oceno posledic podnebne krize, ki na več kot 400 straneh opredeljuje 36 podnebnih tveganj za Evropo. Evropa, ki po oceni poročila ni pripravljena na večje podnebne ujme, kot so požari, poplave in suše, je opredeljena kot območje, ki se najhitreje segreva. Kot navajajo, je od leta 1980 njeno segrevanje približno dvakrat večje od svetovnega.

Poročilo, ki sicer temelji na rezultatih več podnebnih poročil, kot so poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah in programa Copernicus, izpostavlja predvsem ekonomska tveganja podnebne krize. Poleg poglavij, namenjenih poplavam, sušam, energetiki in prehrambeni varnosti, je tako posebno poglavje namenjeno tudi vprašanju stabilnosti finančnih trgov. Kot opredelijo, je denimo težava vročinskih valov zmanjšanje delovne produktivnosti, ki pa lahko ima negativne gospodarske posledice. Vzporedno podnebnim scenarijem so v poročilu podali ekonomske scenarije - denimo, brez dodatnih ukrepov bi po pesimističnem scenariju gospodarska škoda, povezana samo z obalnimi poplavami, presegla milijardo evrov na leto do konca stoletja

Poleg zaskrbljenosti glede finančne vzdržnosti podnebne krize Evropska okoljska agencija v poročilu poda tudi ocene in smernice, vezane na zdravje, okolje in ljudi. Navajajo podatek, da so v poletju 2022 vročini pripisali več kot 60 tisoč prezgodnjih smrti v Evropi. Ugotavljajo, da so potrebne tudi smernice o prostorskem načrtovanju in zdravju tal. Razširiti bi morali zavarovana območja, kot je Natura 2000, in uvajati zelene mestne površine. Glede prehrambene varnosti predlagajo delni prehod na rastlinsko hrano, podpiranje poljščin, odpornih na sušo, in dajanje prednosti pridelkom, ki za rast potrebujejo manj vode.

Kot je zapisano v povzetku poročila, naj bi Evropska unija in njene članice dosegle »znaten napredek pri razumevanju in pripravah na podnebna tveganja«, vendar je težava na drugi strani. Kot zapišejo, je družbena pripravljenost nezadostna.

 

 





V Evropskem parlamentu so 27. februarja sprejeli 130 strani dolgo Uredbo o obnovi narave. Ta države članice Evropske unije do leta 2030 zavezuje k sprejetju ukrepov, ki naj bi pripomogli k obnovi vsaj 30 odstotkov kopenskih in morskih območij znotraj Evropske unije. Ta območja zajemajo kopenske, obalne in sladkovodne ekosisteme mokrišč, travišč, gozdov, jezer, morij in rek. 

Audio file
15. 2. 2024 - 16.00
Umik znanstvenih študij o varnosti mifepristona, stanje kitov in delfinov v Jadranu

Glede na sprejeto uredbo morajo države članice do leta 2030 pri izvajanju ukrepov za obnovo dati prednost območjem Natura 2000, kar velja tudi za Slovenijo. Države bodo prav tako dolžne spremljati stanje zgoraj omenjenih ekosistemov in na podlagi ocen stanja posodabljati nacionalni načrt za obnovo. Kako komentira uredbo in njeno implementacijo v Sloveniji, smo vprašali izrednega profesorja, doktorja Jerneja Jogana z Biotehniške fakultete. 

Izjava

Med najbolj prizadeta območja v Sloveniji spadajo mokrišča in poplavne ravnice. Obnova teh ekosistemov je iz več razlogov zahtevna. Dobršen delež območij, ki so bila nekoč mokrišča, je namreč danes v rokah zasebnih lastnikov, ki pa jim uredba pri obnavljanju ne nalaga obveznosti. Komentira Jogan.

Izjava

 

 

ZOFFo sta pripravili vajenki Marisa in Boža, pomagala je Urška.

 

Naslovna slika: CONICET

Aktualno-politične oznake
Avtorji del

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj