Iz odplak na Zoffo
V začetku tedna so se na Nacionalnem inštitutu za biologijo še zadnjič sestali deležniki projekta Monitoring SARS-CoV-2 v odpadnih vodah, ki se je zaključil konec februarja. Triletni projekt, v katerem so sodelavci in sodelavke Inštituta analizirali vzorce iz sedmih čistilnih naprav širom Slovenije, je omogočal sledenje količini in različicam koronavirusa v odplakah in se tako uveljavil kot komplementaren način spremljanja epidemije. Več o poteku projekta pove Denis Kutnjak, raziskovalec na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo Nacionalnega inštituta za biologijo.
V primerjavi z množičnim testiranjem prebivalstva ima posredno spremljanje prisotnosti koronavirusa, kot ga omogoča monitoring odpadnih voda, določene prednosti. Več o njih razloži Kutnjak.
Kljub zaključku projekta na Nacionalnem inštitutu za biologijo se monitoring SARS-CoV-2 v odpadnih vodah v Sloveniji nadaljuje. Spremljanje koronavirusa v odpadnih vodah bo odslej potekalo v domeni Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Več o tem in o pomenu projekta za širši raziskovalni prostor Kutnjak.
Kljub zaključku projekta lahko glede na slišano na področju biomonitoringa odpadnih voda v Sloveniji pričakujemo še obilo dogajanja.
/ / / / / / / / / /
Novela zakona o znanstveno-raziskovalni dejavnosti se v državnem zboru trenutno obravnava po skrajšanem postopku. Osrednji cilj novele je združitev Agencije za raziskovalno dejavnost - ARRS - z javno agencijo SPIRIT, ki je namenjena spodbujanju podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije. S tem bi se vzpostavila enotna agencija za znanstveno-raziskovalno in inovacijsko dejavnost ARIS; ta naj bi po besedah odločevalcev omogočala plodnejše prepletanje znanstveno-raziskovalne in inovacijske dejavnosti.
V oči trenutno bode predvsem poskus naglega spreminjanja organizacijskih okvirjev delovanja bodoče agencije, ki po mnenju koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov, KOsRIS, ogroža integriteto njenega delovanja. Predlagana novela zakona tako poleg ostalih sprememb predvideva razširjen upravni odbor z manjšim številom znanstvenikov, prav tako pa niža zahtevano stopnjo izobrazbe bodočega direktorja agencije. Za to funkcijo ne bodo več potrebeni doktorat znanosti ali dokazani dosežki z relevantnega področja.
KoSRIS, ki sicer združuje direktorje in predstojnike samostojnih neprofitnih raziskovalnih in infrastrukturnih zavodov, se je do novele v javnem pismu, naslovljenem na državni zbor in odbor za izobraževanje, znanost in mladino, opredelil nedavno. V pismu se zavzemajo za višjo vključenost akademskih predstavnikov v razvojno in inovacijsko dejavnost in ohranitev obstoječe sestave upravnega odbora agencije. KOsRIS je izrazil tudi pobudo po čimprejšnji pripravi vsebinskega načrta dela ARIS-a, saj bo po njihovih besedah zgolj na tej podlagi mogoča kompetentna širša javna razprava o organizacijskih spremembah znotraj agencije. KOsRISove pobudo in predloge podpirajo tudi predsedniki in predsednice znanstvenih svetov.
/ / / / / / / / / /
Iz domačega raziskovalnega prostora pa še hiter skok v tujino. Raziskovalci podjetja OpenAI so namreč v torek objavili svoj do sedaj najzmogljivejši jezikovni model, GPT-4. Ta se od svojega predhodnika, modela GPT tri cela pet, temeljno razlikuje predvsem v tem, da poleg tekstovnih vnosov sprejema tudi slikovne. OpenAI je, glede na svoje ime rahlo ironično, o tehničnih podrobnostih modela GPT-4 precej skopo informiral širšo javnost. Med razlogi za svojo skrivnostnost kot enega od glavnih faktorjev med drugim omenjajo hudo konkurenco na področju razvoja jezikovnih modelov.
Dodaj komentar
Komentiraj