Države članice Generalne konference za uteži in enote so v Versaillesu v Franciji sprejele odločitev o opustitvi prestopne sekunde. Prestopna sekunda je sekunda, ki jo dodajamo univerzalnemu koordiniranemu času, UTC, zasnovanem na atomski uri, da bi se ta ujemal s časom, ki je osnovan na vrtenju Zemlje okoli svoje osi. Atomska ura je najbolj natančen merilec časa na svetu. Zasnovana je na časovni meritvi elektronskih stanj cezijevih atomov. Čas, ki ga merimo glede na vrtenje Zemlje okoli svoje osi pa lahko odstopa za nekaj milisekund, saj nanj vplivajo številni dejavniki, od vremenskih pojavov do taljenja ledenikov.

Od leta 1967, ko so merjenje časa zasnovali na atomski uri, so dodali kar 37 prestopnih sekund. Z dodajanjem prestopnih sekund so začeli leta 1972, ko so prvič opazili, da se atomski čas ne ujema z astronomskim. Toda rešitev se je izkazala za problematično za sodobne telekomunikacijske, energijske in finančne sisteme, ki se za uspešno sinhronizacijo zanašajo na izjemno precizne časovne meritve.

Odločitev o opustitvi prestopne sekunde, znana pod imenom Resolucija D, so večinsko in soglasno sprejeli s strani predstavnikov in predstavnic držav članic, z izjemo Rusije, ki je glasovala proti, in Belorusije, ki je ostala vzdržana. Glavni vzrok leži v tem, da ruski navigacijski satelitski sistem GLONASS upošteva prestopne sekunde, medtem ko nam bližji GPS, s katerim upravljajo ZDA, prestopnih sekund ne upošteva. Odločitev so pozdravili metrologi po vsem svetu, pa tudi Mednarodni urad za uteži in mere s sedežem v Parizu. Mednarodna telekomunikacijska zveza je prav tako napovedala, da bo odločitev podprla. Vendar pa se bo s sprejeto odločitvijo zaradi številnih prilagoditev in lažjega prehoda na nov sistem merjenja časa vseh držav članic počakalo predvidoma do leta 2035.

Prvi rezultati tretje faze kliničnih preskušanj novega cepiva proti malariji kažejo na vsaj 70-odstotno učinkovitost cepiva pri preprečevanju prenosa s komarja na človeka. Raziskovalna ekipa z Univerze v Oxfordu izpostavlja, da je bilo novo cepivo R21/Matrix-M preskušeno na otrocih z območij, kjer je malarija endemična – to so Burkina Faso, Kenija, Mali in Tanzanija. Glede na rezultate prve in druge faze kliničnih preskušanj zagotavlja vpeljava poživitvenega odmerka tudi več let trajajočo odpornost proti okužbi z bolezenskim zajedavcem. Malarija povzroči največ smrtnih žrtev pri otrocih do petega leta starosti – v tej starostni skupini letno umre okoli 400.000 otrok in dojenčkov z endemičnih področij. Z boleznijo se sicer letno okuži okoli 200 milijonov ljudi po svetu, v nekaterih državah pa predstavlja kar tretjino bolnišničnih zdravljenj.

Cepivo z Oxforda bo predstavljalo velik korak naprej v primerjavi z dosedanjim cepivom Mosquirix proizvajalca Glaxo-Smith-Klein. Mosquirix po 4 odmerkih izkazuje zgolj 35-odstotno učinkovitost, zaradi česar je v mnogih primerih neuporaben. Financiranju distribucije tega cepiva se je po dolgoletnem mecenstvu nedavno odpovedala tudi fundacija zakoncev Gates. Pa vendar se v določenih državah, kot so Malavi, Gana in Kenija, še vedno odločajo za vpeljavo cepiva Mosquirix v nacionalne sheme. Novo cepivo predstavlja dodatni ukrep v kombinaciji z zaščitnimi mrežami, dezinsekcijo in uporabo antimalarikov za zdravljenje okužbe. Učinkovitost slednjih je sicer vse manjša zaradi pojava in širjenja odpornosti zajedavskega povzročitelja na mnoge razrede antimalarikov.

Pogodbeni proizvajalec cepiv za oxfordsko univerzo bo indijski Serum Institute of India, in sicer začetnih 180 milijonov odmerkov na leto. Glavno oviro bo tako bržda predstavljala nedostopnost cepiv, kljub obljubljeni nizki ceni med tremi in štirimi ameriškimi dolarji na odmerek, ki je za mnoge zdravstvene sisteme globalnega juga še vedno visoka. Mnogi prizadeti deli Afrike in Indokitajskega polotoka so bili v preteklosti primorani cepiva zagotavljati drugače. Izpogajani odmerki humanitarno-diplomatskih misij, kot je GAVI, so bili v preteklosti odvisni predvsem od dobre volje podjetij kot lastnikov patentov ter od javnih in zasebnih donacij. Zaskrbljujoča je seveda tudi možnost, da bi večino novega cepiva pokupile zahodne države za svoje državljanke in državljane, ki turistično obiskujejo področja z malarijo – teh je letno več 10 milijonov.

Poglejmo še v vesolje. Evropska vesoljska agencija ESA je izdala seznam 17 novih astronavtk in astronavtov rezervistov, med njimi tudi prvega človeka s telesno okvaro. 41-letni paraolimpijski tekač na kratke razdalje John McFall se pridružije programu Parastronaut Feasibility Project. V sklopu projekta želijo pri agenciji raziskati izvedljivost poletov za invalidne osebe v tehničnem in fiziološkem smislu. Vesoljska agencija se sicer obrača proti Mesecu in Marsu; v Lunino orbito želijo že v tem desetletju usidrati novo vesoljsko plovilo, na njenem površju pa zgraditi postojanko. Takšne misije bi služile kot priprava na polet proti Marsu. Države članice vesoljske agencije so ta teden poleg prikaza novega astronavtskega osebja sprejele tudi paket financiranja za naslednjih 5 let v višini 16,9 milijarde evrov.

V petek se je končala podnebna konferenca Združenih narodov v egiptovskem Šarm el Šejku, krajše COP27. Države udeleženke so na zaključnem zasedanju konference potrdile načelni dogovor o ustanovitvi denarnega sklada proti tako imenovanima »izgubi in škodi« zaradi poglabljajoče se podnebne krize. Takšen reparacijski sklad bi prerazporejal še nedefinirana finančna sredstva za odpravljanje posledic globalnega segrevanja, predvsem na globalnem Jugu. Vprašanja glede načina zbiranja in metodologije za razporejanje prispelega denarja v okviru tega sklada letos še niso prišla na dnevni red, predvsem zaradi obotavljanja delegacij Združenih držav in Evropske unije. Slednja naj bi zahtevala, naj se v nabor držav, ki bodo v sklad prispevale, uvrsti tudi Kitajsko.

Iz resolucije ob koncu zasedanja torej ni jasno, kakšna naj bi bila finančna konstrukcija sklada. Avtorji nekaterih ekonomskih modelov za vrednotenje posledic globalnega segrevanja zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov in dviga morske gladine so skeptični tudi do preteklih neizvršenih finančnih dogovorov. Ti naj bi razporejali okoli 100 milijard ameriških dolarjev letno, pretežno globalnemu Jugu. Izpust vsake tone ogljikovega dioksida iz fosilnih goriv naj bi po nekaterih izračunih prinesel okoli 3.000 dolarjev družbenih stroškov. Ameriške in evropske vlade pa se pri stroškovnih izračunih za smotrnost projektov poslužujejo številke, ki je med 50 in 100 dolarji na tono CO₂. Mediji so v luči tega že pred zasedanjem poročali o strmem porastu števila najavljenih lobistov fosilnih industrij za kar 25 odstotkov v primerjavi z lanskim zasedanjem – po številčnosti so zasenčili delegacije staroselk in staroselcev ter mnogih držav v razvoju.

Na zasedanju COP27 tudi ni prišlo do dogovora o novih investicijskih zavezah in omejevanju izpustov toplogrednih plinov. Zaradi pustošenja vojne v Ukrajini in nestabilne dobave energentov so evropske države že ustavile zapiranje mnogih elektrarn na premog ali pa celo ponovno odprle stare centrale – med njimi Italija, Nemčija, Francija in Velika Britanija. Mnoge države, tudi Slovenija, se energetski draginji izogibajo tako, da uvažajo več plina iz Severne Afrike. Evropa naj bi za 11-krat povečala uvoz premoga iz Južnoafriške republike, Indonezije in Avstralije. Obuja se tudi projekt izgradnje transsaharskega plinovoda med Nigerijo in Alžirijo, ki bi na dolgi rok povečal evropsko energetsko neodvisnost, pardon, odvisnost od fosilnih goriv. O odrasti pač zopet nič konkretnega in novega.

Ide gas v vsako vas, tudi do Andree in Luka.

Foto: Twitter