Minuli teden so pri ameriškem tehnološkem velikanu Microsoftu napovedali nov čip za kvantno računalništvo Majorana 1, prvi čip, ki temelji na topoloških kubitih. Ena izmed vztrajajočih težav v kvantnem računalništvu je namreč velikost čipov. Trenutno obstoječi kvantni čipi so sestavljeni iz nekaj sto kubitov, za praktično reševanje matematičnih problemov pa bi potrebovali vsaj milijon ali več kubitov. Microsoft napoveduje, da tovrstna zasnova omogoča sestavljanje kubitov v topološke enote, ki bodo uporabne za računalništvo. 

Po trditvah Microsoftovih znanstvenikov je posebnost tovrstnega čipa v tem, da temelji na topološki superprevodnosti, kar pomeni, da operira s topološkimi stanji snovi. To naj bi čipu omogočilo večjo zanesljivost v primerjavi z obstoječimi tehnologijami. Če se izkaže, da so te Microsoftove napovedi resnične, bi Majorana 1 lahko pomenil napredek pri razvoju kvantnih računalnikov. Še vedno pa velja poudariti, da bodo kvantni čipi namenjeni zgolj reševanju specifičnih računskih operacij in ne bodo kmalu nadomestili klasičnih računalniških čipov. S povečanjem števila kubitov v kvantnem čipu se bodo pojavile inženirske prepreke, ki jih danes še ne znamo reševati. Med drugim nizke temperature, ki jih je treba vzdrževati v okolici procesne enote. 

Po nedavnih meritvah zamrznjenih oceanov je bilo letos februarja izmerjenega manj morskega ledu kot kadarkoli poprej. Pospešeno taljenje v zadnjih desetletjih naj bi povzročila kombinacija toplejšega morja in zraka ter močnih vetrov, ki lomijo led na manjše in lažje kose. Čeprav se zaradi nihanja temperatur med letnimi časi površina zamrznjenega oceana neprestano veča in manjša, je ta v letošnjem obdobju od januarja do februarja po letu 2023 spet rekordno majhna. Po letošnjih meritvah naj bi se površina zamrznjenega oceana zmanjšala za dober odstotek. 

Taljenje ledu ustvarja pozitivno povratno zanko, saj svetla barva morskega ledu učinkovito odbija veliko sončne toplote. Ko se led stali, svetlo barvo ledu zamenja temna barva oceanov, ta pa sončno toploto absorbira v večjem obsegu. Pri tem naj še omenimo, da pri taljenju morskega ledu glavni problem ni višanje morske gladine. Potopljeni del ledene gore namreč zaradi manjše gostote ledu izpodrine približno toliko vode, kot jo vsebuje celotna plavajoča masa ledu.

Ostajamo pri podnebnih rekordih. Letošnji januar je najtoplejši v beleženi zgodovini podnebnih meritev. Po podatkih vesoljskega opazovalnega programa za podnebne spremembe Copernicus je povprečna temperatura za 1,75 stopinje Celzija presegla povprečno temperaturo predindustrijske dobe. To pa seveda ni novost. Januarja smo bili priča osemnajstim mesecem od zadnjih devetnajstih, ko je bila temperatura povprečno višja od omejitve iz pariškega podnebnega sporazuma – ta omejitev je stopinja in pol nad povprečno temperaturo iz predindustrijske dobe. Zaradi kompleksnega prepleta oceanskih in atmosferskih pojavov sicer težko napovemo, [poudarjeno] kdaj in ali se bo povprečna temperatura planeta spustila pod to mejo.

Industrija papirja in celuloze v ZDA lobira pri Trumpovi administraciji, naj pozove Evropsko unijo, da bi Združene države uvrstila med države brez deforestacije. Posledično bi se ameriški izvozniki lesa izognili strožji evropski regulativi, ki bo začela veljati decembra letos. V skladu z uredbo Evropske unije o krčenju gozdov bo uvoz lesnih izdelkov, ki so povezani z deforestacijo in uničevanjem gozdov, od decembra prepovedan. Države uvoznice lesa bodo razvrščene med države z visoko, standardno ali nizko stopnjo tveganja, pri čemer bodo države z nizko stopnjo tveganja uživale olajšane pogoje za uvoz lesa. Uvedba regulative je bila zaradi pritožb trgovinskih partneric, kot so Brazilija, Indonezija in ZDA, že zakasnjena za eno leto.

Kitajska je v okviru trenutne petletke na področju znanosti in kmetijstva sprejela nove smernice za biotehnološko samozadostnost v kmetijstvu. Nove smernice spodbujajo ustvarjanje novih sort gensko spremenjenih koruze, pšenice in soje, ki bi omogočile bolj zanesljivo kultivacijo in neodvisnost od uvoza z ameriškega trga. Strategija naj bi vključevala povečano avtonomijo pri preskrbi s hrano, razvoj domače proizvodnje in zmanjšanje uvoza ključnih prehrambenih ter krmnih poljščin. Zaradi vztrajajoče trgovinske vojne z ZDA Kitajska vlaga tudi v raziskave in razvoj za gojenje tako imenovane visoko zmogljive živine. To se nanaša na živino s povečano zmožnostjo razmnoževanja in učinkovitostjo reje ter živali z večjo odpornostjo proti boleznim.

ZOFFo je pripravil Vid.