Konec januarja je ameriška geoinženirska organizacija American Ice project prekinila izvajanje raziskav uporabe tehnologije modifikacije sončnega sevanja za zmanjšanje taljenja ledu na Arktiki. Neprofitna organizacija s sedežem v Silicijevi dolini je želela z razprševanjem drobnih delcev silicijevega dioksida nad Arktičnim oceanom ob Aljaski odbijati sončno svetlobo s površine in tako hladiti območje. Razlog za prekinitev projekta je po navedbah organizacije njihova ugotovitev, da bi lahko delci negativno vplivali na prehransko verigo v arktičnem ekosistemu. Projektu so že od začetka nasprotovali lokalci, okoljske organizacije in okoljski znanstveniki.

Projekt predstavlja enega izmed mnogih poskusov reševanja podnebne krize s tehnologijami geoinženiringa. S projektom American ice project so želeli zmanjšati taljenje ledu na Arktiki s tehnologijo modifikacije sončnega sevanja. Ideja sončnega geoinženiringa je namreč poseg v pozitivno povratno zanko taljenja ledu, ki ga povzroča globalno segrevanje. Manj ledu na oceanu pomeni več temne površine, kar poveča taljenje ledu zaradi povečane absorpcije sončne svetlobe. Z razpršitvijo delcev silicijevega dioksida oziroma stekla na vodno površino na delih Aljaske bi povečali odbojnost sončnega sevanja in tako upočasnili taljenje ledu. V preteklosti so v organizaciji že izvedli pet poskusnih razpršitev delcev na jezera v Kanadi in Združenih državah Amerike, omenjeni projekt pa je zajemal predvsem modeliranje sklopitve med morskim ledom in oceanom.

Tehnologijo so poskušali legitimizirati z objavljanjem znanstvenih člankov. V članku, objavljenim leta 2022 v reviji Earth’s Future, so poročali, da lahko razprševanje delcev, ki odbijajo svetlobo, zmanjša taljenje ledu na Arktiki. Istega leta je druga raziskovalna skupina preverila učinkovitost omenjene tehnologije, pri čemer so pokazali, da bi lahko stekleni mikrodelci v naravi taljenje ledu celo povečali. 

Okoljski geoinženiring se v grobem deli na dve kategoriji – na tehnologije zmanjšanja vpliva sončnega sevanja in na tehnologije zajemanja ogljikovega dioksida. Znanstvena stroka je enotna, da geoinženiring predstavlja več tveganj kot koristi. Zato so se leta 2010 podpisniki konvencije Združenih narodov o biotski raznovrstnosti zavezali k moratoriju za nove geoinženirske poskuse z izjemo manjših znanstvenih eksperimentov, dokler ne bo proizvedenih dovolj znanstvenih dokazov, regulatornih mehanizmov in okoljskih ocen o dobrobiti tehnologije. Področje sicer ostaja neregulirano.

Po podatkih nemške neprofitne organizacije Geoengineering Monitor se trenutno po svetu izvaja več kot 1300 geoinženirskih okoljskih projektov, vključno z metodami, ki so zajete v mednarodnem moratoriju. Največji del trenutno predstavljajo tehnologije zajema ogljikovega dioksida. 

/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

V zadnjih dveh mesecih so v znanstveni reviji Royal society of chemistry zaradi ponarejanja eksperimentalnih podatkov umaknili deset člankov z avtorstvom ali soavtorstvom indijske kemičarke Suman L. Jain. Verodostojnost sedmih člankov še preverjajo. Med strokovnim pregledom članka, ki ga je avtorica nameravala objaviti, sta recenzenta opazila ponarejene meritve. Članek avtorice je namreč navajal podatke jedrske magnetne resonance, pri kateri je bila bazna linija meritev na nekaterih odsekih prekinjena. Poleg tega je v meritvah prihajalo do ponovitev identičnih šumov, kar zaradi naključne narave šumov v praksi ni mogoče.

Ob sumu na ponarejanje meritev sta recenzenta pregledala nekatere druge, že objavljene članke avtorice in odkrila več podobnih ponarejenih rezultatov. Recenzenta sta na platformi PubPeer, ki je namenjena pregledu znanstvenih raziskav po objavi, opozorila na problematične članke. Do danes so na platformi objavili 50 spornih člankov avtorice. Deset izmed teh so revije v decembru in januarju umaknile.

V odzivu na obtožbe ponarejanja raziskav se je avtorica Jain opravičila, pri čemer pa je za navajanje lažnih rezultatov okrivila svoje študente. Te je označila za umazane in manipulativne. Kot razlog za navajanje lažnih rezultatov je navedla tudi pomanjkanje primerne laboratorijske opreme, zato naj bi njeni študenti podatke zbirali v tujih laboratorijih.

V nekaterih spornih člankih sta bila kot soavtorja navedena tudi francoska nanotehnologa Sabine Szunerits in Rabah Boukherroub, ki sta v znanstvenih krogih znana po ponarejanju rezultatov. Na portalu For better science so njuno dejavnost opisali kot tako imenovano dejavnost papirnih mlinov. Od leta 2006 sta objavila več kot 250 člankov. Dejavnost papirnatih mlinov je v znanosti posledica usmerjenosti v hiperprodukcijo znanstvenih člankov, saj je ta najpogosteje merilo za znanstveno uspešnost. 

Objave člankov s ponarejenimi rezultati v znanstveno-raziskovalnem svetu niso redke. Kasnejši umiki objavljenih člankov zaradi ponarejanja rezultatov raziskav so v letu 2023 dosegli rekordno število. Leta 2023 je bilo umaknjenih več kot 10 tisoč člankov, podobno tudi v letu 2024. 

/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

Januarja se je v okviru nacionalnega programa cepljenja začelo priporočeno redno cepljenje predšolskih otrok proti noricam. Od letos naprej bodo tako otroci med 11. in 18. mesecem starosti cepljeni s prvim, v tretjem letu pa z drugim odmerkom kombiniranega cepiva proti ošpicam, mumpsu, rdečkam in noricam. Stroške cepljenja otrok, rojenih od 1. februarja 2024, krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

Norice, znane tudi kot vodene koze, so najpogostejša nalezljiva bolezen s kožnimi izpuščaji. Potek okužbe predstavi infektologinja doktorica Mojca Rožič.

IZJAVA Rožič

Večina ljudi norice preboli v otroštvu z lažjim potekom bolezni. Pri dveh odstotkih okuženih pa se bolezen zaplete. Možni zapleti so sekundarne bakterijske okužbe kože in mehkih tkiv, prizadetost osrednjega živčevja, pljučnica, okužbe krvi in drugo. Pri 15 odstotkih oseb, ki so norice že preboleli, se z reaktivacijo virusa lahko pojavi bolezen pasovec. 

Kot preventivna dejavnost pred noricami se priporoča tudi cepljenje. Cepivo, s katerim bodo od januarja letos cepljeni predšolski otroci, je kombinirano cepivo ProQuad z oslabljenimi virusi. Cepljenje s cepivom Shingrix, namenjeno zaščiti pred reaktivacijo virusa Varicella zoster in posledično boleznijo pasovec, je v Sloveniji sicer mogoče že od leta 2023. Kako varno in učinkovito je cepljenje ter zakaj je priporočljivo, nam odgovarja doktor Rožič.

IZJAVA Rožič

Do leta 2022 je cepljenje proti noricam v svoje državne programe cepljenja sprejelo 14 evropskih držav. Od letos mednje sodi tudi Slovenija.

ZOFFo sta pripravili vajenka Ana in Urška.