ZOFFa bonobove čajanke
Avstralsko-francoska raziskovalna skupina je razvila metodo strojnega učenja, ki prepozna znanstvene članke, napisane s pomočjo papirnih mlinov. Njihov model se osredotoča na članke o raku. Trenirali so ga na podatkih iz 2200 umaknjenih znanstvenih člankov, ki so jih dokazano napisali papirni mlini. Papirni mlini so založniki, ki objavljajo nizkokakovostne in tudi ponarejene znanstvene članke. Model je nato prečesal 2,7 milijona znanstvenih člankov iz onkologije, objavljenih v arhivu znanstvenih objav PubMed med letoma 1999 in 2024. Po podatkih iz študije, objavljene v reviji British Medical Journal, je model označil skoraj deset odstotkov vseh člankov oziramo 270.000 člankov. Delež goljufivih objav je proti letu 2024 naraščal, tudi med revijami z najvišjim faktorjem vpliva. Skoraj 170.000 objav je povezanih s kitajskimi ustanovami, kar pomeni tretjino vseh kitajskih znanstvenih člankov o raku.
Zaradi protestnih vrenj po svetu je v porastu tudi uporaba solzivcev. Poleg takojšnjih dražilnih učinkov imajo spojine v solzivcu dolgoročne posledice na zdravje. Kvalitetnih podatkov je zaradi oteženega raziskovanja sicer malo, a nedavna študija iz Gruzije vendarle opiše povezavo med nižjo oksigeniranostjo krvi zaradi solzivca in stradanjem srčne mišice pri zaplinjenih protestnikih. Mnogo solzivca je bilo odvrženega tudi v Minneapolisu v nedavnih protestih ter leta 2020 v protestih po policijskem umoru Georgea Floyda. Raziskovalna ekipa iz Minneapolisa ugotavlja, ali izpostavljenost na kratki in dolgi rok vpliva na prezgodnje rojstvo dojenčkov. Snovi v solzivcih so sicer najnevarnejše za otroke zaradi ožjih dihalnih poti ter ljudi z alergijami in povečano občutljivostjo na solzivec. Nadležne spojine lahko trajno poškodujejo površino oči in dihal, solzivec povzroča motnje menstrualnega cikla in v nekaterih primerih spontani splav. Podobne rezultate so popisali leta 2017 pri ljudeh v taboriščih na Zahodnem bregu, ki so bili solzivcu izpostavljeni vsakodnevno. Opazili so težave z dihanjem, astmo in kožne alergije.
Floridsko sodišče je mehanizem tožb (poudarjeno) qui tam označilo kot potencialno neustaven. Načelo qui tam omogoča, da državljani in državljanke Združenih držav tožijo inštitucije ali pozameznike kar v imenu države, če obstaja sum zlorabe državnih sredstev. Žvižgači so po načelu qui tam ter Zakonu o neupravičenih zahtevkih nato upravičeni tudi do dela iztožene odškodnine. Ureditev je znanstvenim detektivkam in detektivom olajšala iniciativo, da del svojega prostega časa namenijo preiskovanju znanstvenih goljufij. Ustavnost tega načela je zdaj pod presojo sodišča. Če višje sodišče spremembi ne bo oporekalo, bi lahko ustavnost mehanizma qui tam ugotavljalo tudi vrhovno sodišče ZDA. Njihova odločitev bi potencialno veljala za vso državo in onemogočala dostop do finančne kompenzacije.
Od začetka februarja je na spletu dostopna satirična platforma RentAHuman.ai. Namenjena je oglaševanju človeškega dela umetnointeligenčnim zaposlitvenim agentom. Agenti so specializirani modeli, ki v teoriji sprejemajo odločitve brez človeškega poseganja. Čeprav so na področju zaposlovanja redko povsem avtonomni, jim platforma RentAHuman omogoča objavljanje in obdelovanje oglasov za delo. Uporabnice in uporabniki platforme lahko po drugi strani ponudijo svoje delo glede na nabor veščin, ki jih umetna inteligenca v fizičnem svetu ne more nadomestiti. Spletna stran s sloganom roboti potrebujejo tvoje telo je satirične narave. Kljub temu se je v pičlih dveh tednih v njihovo bazo vpisalo pol milijona ljudi, spletna stran pa je zabeležila okoli 5000 opravljenih in plačanih del.
Ljudje počasi odkrivamo, da nismo edini, ki imamo moč domišljije. Tudi pritlikavi šimpanzi lahko priredijo namišljeno čajanko. Kanzi, bonobo iz raziskovalnega centra v ZDA, se je med čajanko igral z namišljenim sokom in navideznim grozdjem. V prvem izmed testov se je raziskovalec pretvarjal, da naliva dva kozarca opojnega namišljenega soka in nato enega izpraznil. Kanzi je v 68 odstotkih prepoznal namišljeno še vedno poln kozarec, torej izbira ni bila naključna. Toda ker so raziskovalci podvomili v njegov ostareli vid, so se želeli prepričati, da morda res ne misli, da je v kozarcih pravi sok. Zato so mu ponudili dva kozarca, oba polna do roba, le enega s pravim sokom, drugega pa z namišljenim. Kanzi je v 80 odstotkih poskusov venomer izbral pravi sok. Domišljija je eden izmed ključnih orodij pri reševanju miselnih izzivov. Tovrstni poskusi pa kažejo na to, da tega orodja nimamo zgolj ljudje. Z besedami v raziskavo sicer nevpletenega raziskovalca kognicije Cathala O’Madagaina. Da bi izumili kolo, si ga je treba sprva zamisliti.
Indija in Kitajska sta v letu 2025 prvič znižali porabo premoga za proizvodnjo električne energije. K tej spremembi je pripomoglo predvsem uvajanje novih obnovljivih virov. Prav ti dve državi sta bili med letoma 2015 in 2024 odgovorni za 93 odstotkov porasta izpustov ogljikovega dioksida. Kitajski je znižanje porabe premoga uspelo z uvajanjem 300 gigavatov sončne in 100 gigavatov vetrne energije, kar so novi svetovni rekordi. Prispevalo pa je tudi zmanjšanje izvoza jekla, cementa in ostalih gradbenih materialov, ki so sami veliki porabniki premoga. Tudi Indiji je uspelo porabo premoga znižati s pospešenim uvajanjem obnovljivih virov, upočasnitvijo rasti potrebe po elektriki in blažjo zimo. Vendar uvajanje obnovljive energije v Indiji še ne dohaja rasti potreb po energiji, zato je, da bi odpisali premog, potrebna korenita sprememba premogu prikrojenega energetskega omrežja.
/////
Minuli petek je v državnem svetu potekal strateški posvet o sodobnem zdravstvenem sistemu in sodobnih zdravstvenih politikah. Govorci so med drugim izpostavili nadaljnjo digitalizacijo zdravstva in vključevanje dodatnih preventivnih programov. Projekte digitalizacije predstavi ministrica za zdravje, doktorica Valentina Prevolnik Rupel.
Z lanskim letom je začela delovati tudi Javna agencija za kakovost v zdravstvu. Agencija je med drugim nastala zaradi očitkov o netransparentnem in neekonomičnem upravljanju v zdravstvenih ustanovah. V njeni pristojnosti bo določanje kakovostnih in posredno tudi cenovnih standardov v zdravstvu. Pojasni ministrica Prevolnik Rupel.
Nekaj besed je bilo namenjeno tudi zanemarjanju preventive v javnem zdravstvu. Kajti kar 95 odstotkov sredstev je zdaj namenjenih kurativi, preventivi pa le pet. S staranjem prebivalstva pa bodo izdatki za kurativo v prihodnosti naraščali, zdravstveno blagajno pa bo vzdrževalo manj delovnih ljudi. Rešitev je vlaganje v preventivo, ki za veliko nižjo ceno obrodi zdravo prebivalstvo, kot je povedal Andrzej Fal, poljski strokovnjak za javno zdravstvo.
O problematiki neenakih obravnav po Sloveniji in ostalih problemih zdravstva so spregovorili tudi predstavniki bolnikov. Vse pa lahko strnemo z besedami ortopeda enega od avtorjev današnje ZOFFe: »ne bomo tega zdajle, grem na dopust«.
ZOFFo sta pripravila Luka in vajenec Vid.
Dodaj komentar
Komentiraj