Zoffa brez snežne odeje
V okoljski študiji, objavljeni v začetku januarja, poročajo, da v obdobju od leta 1981 do 2020 trajanje in količina snežne odeje na severni polobli upadata. Raziskovalci ameriške Univerze Dartmouth so rekonstruirali snežno odejo za 82 od 169 porečij severne poloble, upad trajanja snežne odeje tudi za 20 odstotkov pa so v 31 porečjih neposredno povezali s človeško povzročenim globalnim segrevanjem.
Ena izmed posledic globalnega segrevanja je, da se vse manj vode vrača na zemljo v obliki snega. Snežne padavine in stabilna snežna odeja so ključni za napajanje vodotokov v pomladnem obdobju. Prav tako višje zimske temperature prispevajo k povečanemu taljenju že tako malo zapadenega snega. Lokalno se spremembe v stanju snežnih odej konsistentno spremljajo. Kot smo že poročali v eni izmed oddaj o podnebni znanosti, ARŠO, je denimo v Ribnici na Pohorju leta 1960 snežna odeja obstala okoli 110 dni, leta 2020 le še okoli 50 dni v letu. V novi študiji so podatke o trajanju in debelini snežne odeje zbrali in jih analizirali za območje celotne severne poloble. Osredotočili so se na mesec marec. Takrat je pokritost s snežno odejo v letu povprečno največja.
V študiji so v različne napovedne podnebne modele vključili večino obstoječih zgodovinskih podatkov o stanju snežne odeje. Zanimalo jih je obdobje od leta 1981 do 2020, za ustrezne primerjave pa so uporabili tudi starejše podatke. Da bi pokazali, da je te spremembe povzročil človek, so iz zbranih podatkov pripravili oceno stanja snežne odeje ob predpostavki, da antropogenih podnebnih sprememb ne bi bilo. Z več kot 97-odstotno verjetnostjo so povezali vpliv človeško povzročenega svetovnega dviga temperature ozračja s splošnim zmanjšanjem višine in trajanja snežne odeje. Snežna odeja pa bi v porečjih, kot je porečje reke Rio Grande, tudi po modelu brez antropogenega podnebnega segrevanja še vedno upadala. Vzroki za to so denimo podnebni dejavniki, kot so pacifiška desetletna temperaturna nihanja.
Pokazali so, da snežna odeja v večini evropskih, ameriških in azijskih porečij upada. V zadnjih 40 letih se je voda, shranjena v obliki snežne odeje, v marcu zmanjšala na jugozahodu Združenih držav Amerike in v večjem delu zahodne, srednje in severne Evrope za 10 do 20 odstotkov na desetletje. Pomembno zmanjšanje se je zgodilo tudi v osrednji Aziji. Izjeme, ko trend višanja temperature ni koreliral direktno z zmanjšanjem snežne odeje in so se količine snežne odeje tudi povišale, so osrednja Amerika, majhen del na severu Evrope in na severovzhodu Azije. Na severu ameriških Velikih planjav in v delih Sibirije se je snežna odeja povečala za nekaj odstotkov.
Pripravili so tudi napovedni model za stanje snežne odeje in njen vpliv na vodotoke rek za obdobje ob koncu stoletja. Tako naj bi reka Misisipi – v njenem porečju živi več kot 84 milijonov ljudi – zmanjšala svoj pomladni pretok za 42 odstotkov, reka Ren pa za 39 odstotkov. Prav tako bi se spomladanski pretok Donave, Volge in Pada, ki je odvisen od višine snežne odeje, do konca stoletja znižal za okoli 40 odstotkov. Avtorji kot ključno opozarjajo, da je upad trajanja in višine snežne odeje največji ravno na območjih, kjer je od vodotokov odvisnih največ ljudi.
////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
Mednarodna skupina raziskovalcev in raziskovalk pod koordinacijo Inštituta za atmosfersko fiziko na kitajski akademiji znanosti v Pekingu je objavila letno analizo temperatur oceanov v prejšnjem letu. V njej ugotavljajo, da so svetovna morja v preteklem letu absorbirala največjo količino toplote od začetka zbiranja meritev sredi prejšnjega stoletja.
Oceani delujejo kot največji zbiralniki toplote na Zemlji, saj absorbirajo kar 90 odstotkov presežne toplote iz ozračja – ta se v naši atmosferi zadrži predvsem zaradi prisotnosti toplogrednih plinov. Za razliko od ozračja so oceani podvrženi manjšim naravnim motnjam in tako nudijo zanesljivejše in robustnejše podatke o razvoju podnebja na Zemlji.
V raziskavi so analizirali dva podatkovna seta, prvega upravlja prej omenjeni inštitut na Kitajskem, drugega pa Ameriška oceanografska in atmosferska uprava. Analiza tako kitajskih kot ameriških podatkov kaže, da so v preteklem letu svetovna morja absorbirala rekordno količino toplote. Do nekoliko višjih ocen so raziskovalce pripeljali kitajski podatki. Ti kažejo, da so v preteklem letu oceani absorbirali 15 zetajoulov toplote več kot preteklo leto. Gre za količino toplote v zgornjih 2000 metrih oceanov. Za ilustracijo povejmo, da je letna poraba energije človeštva okoli 0,6 zetajoulov.
Rekordna vrednost absorbirane toplote se kakopak odraža tudi v povišani temperaturi na gladini oceanov. Ta je v preteklem letu narasla za 0,23 stopinje Celzija glede na leto 2022. To pa je, kot še poudarjajo raziskovalci, kar 0,54 stopinje Celzija več od povprečja temperatur, merjenih med letoma 1981 in 2020.
Preteklo leto je tako že peto leto zapored, ko so raziskovalci in raziskovalke v svojem poročilu prišli do nekaterih rekordnih vrednosti, med katerimi je po mnenju znanstvenikov in znanstvenic zaskrbljujoč predvsem podatek o absorbirani toploti v zgornjih 2000 metrih oceana. Ta namreč kaže, da z nebrzdanimi izpusti toplogrednih plinov korenito posegamo v oceane, kar lahko vodi v drastične spremembe življenjskih procesov znotraj največjega ekosistema na Zemlji.
Naslovna slika: snežna odeja na Japonskem, Wikimedia commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj