Ice Ice Baby
Pozdravljeni v novi epizodi oddaje ARŠO, v kateri se sodelavci znanstvene redakcije posvečamo temam, povezanim s podnebno krizo. V prejšnjih epizodah smo pojasnili razliko med vremenom in podnebjem, se pogovarjali o uporabnosti klimatskih modelov in podnebnih konferencah, zadnjo epizodo pa smo namenili pregledu vpliva segrevanja ozračja na kroženje ogljika. V današnjem ARŠU se bomo podrobneje posvetili kroženju vode v zemljini hidrosferi in v luči globalnega segrevanja ovrednotili njen pomen pri ustvarjanju vremena in podnebja.
Hidrosfera predstavlja vso vodo, ki jo najdemo nad in pod površjem planeta. Zemljino hidrosfero v približno 97 odstotkih predstavljajo oceani, preostali delež pa sladka voda v morjih, jezerih, rekah in podtalnici. Del vode, okoli 2 odstotka hidrosfere, je dokaj stabilno shranjen v zamrznjeni obliki ledenikov in plavajočega ledu – predstavlja pa skoraj 60 odstotkov vse sladke vode. Manjši delež zamrznjene vode se nahaja v zemlji kot stalno zamrznjena tla – permafrost.
Za ohranjanje stabilnega podnebja je ključno ravnovesje med zamrznjeno in tekočo vodo, ki pa je kot posledica dviga povprečne temperature ozračja v zadnjih desetletjih močno načeto. V zadnjih dveh stoletjih beležimo splošen trend zmanjšanja obsega snežne odeje in taljenje ledenikov s povečano hitrostjo glede na predindustrijsko dobo. Tako se je po podatkih ameriške agencije za zaščito okolja od leta 1880 do leta 2021 nivo morske gladine v povprečju dvignil za približno 20 centimetrov. O vplivu globalnega segrevanja na morja in oceane smo se pogovarjali z oceanografom Matjažem Ličerjem z Agencije Republike Slovenije za okolje. Na agenciji podrobneje spremljajo in napovedujejo vplive globalnega segrevanja v Jadranskem morju in Sredozemlju.
Da lažje odgovorimo na vprašanji, zakaj in kako prihaja do pojavov, kot so dvig gladine morja, pospešeno taljenje ledenikov ali znižanje obsega snežnih padavin, moramo pojasniti, kako na zemlji kroži voda. Morje, celine in ozračje delujejo kot zbiralniki vode, njeno kroženje med njimi pa naj bi bilo v stalnem medsebojnem ravnotežju – to omogoča za življenje primerna podnebje in okolje. Ličer pojasni, kako med sferami kroži voda.
Po podatkih NASE se je globalna povprečna temperatura od leta 1880 povišala za nekaj več kot stopinjo Celzija, do leta 2100 pa se napoveduje dvig za 2 do 4 stopinje Celzija, če ne bomo uvedli sprememb. V zadnjem stoletju so se globalno zvišale tudi temperature na površini oceanov, ki se v zadnjih treh desetletjih višajo še hitreje kot kadarkoli od začetka zanesljivih opazovanj konec 19. stoletja. Podatki ameriške nacionalne uprave za oceane in ozračje kažejo, da se je povprečna globalna temperatura morske površine – temperatura zgornjih nekaj metrov oceana – v zadnjih 100 letih povečala za približno 0,13 stopinje Celzija na desetletje.
Ena izmed posledic segrevanja oceana se navezuje na njeno neenakomerno potekanje, kar ima negativne posledice na vodni ekosistem. Več razloži Ličer.
V zaprtih morjih, kot je Sredozemlje, se ti procesi odvijajo še hitreje. Velja znanstveni konsenz, ki je vključen tudi v Mediteranski akcijski načrt, da se to segreva za 20 odstotkov hitreje od svetovnega povprečja. Temperatura vode pa naj bi se do leta 2100 dvignila za 1,8 do 3,5 stopinje Celzija, pri čemer bodo vroče točke segrevanja v Španiji in vzhodnem Sredozemlju.
Ena izmed pomembnih vlog oceana pri ohranjanju za življenje primerne temperature ozračja je toplotna kapaciteta vode. Oceani tako delujejo kot veliki zbiralniki toplote in ocenjeno je, da naj bi ti med letoma 1971 in 2018 shranili več kot 90 odstotkov presežka toplotne energije Zemlje, ki je bila ustvarjena v okviru globalnega segrevanja. Globalno segrevanje je tako predvsem segrevanje oceanov, zato sta vsebnost toplote v oceanih in dvig morske gladine najpomembnejša kazalnika podnebnih sprememb. Kako se toplotna kapaciteta vode kot funkcija oceanov kaže v praksi, pojasni Ličer.
Segrevanje oceanov pospešuje tudi taljenje ledenikov. Ti pokrivajo približno 10 odstotkov zemljinega površja. V nedavno objavljeni študiji so raziskovalci in raziskovalke, ki že več let spremljajo stanje ledenika Thwaites na Antarktiki, opazili pomemben proces taljenja ledenika, ki se dogaja pod njegovo gladino. Ledenik, ki so mu sicer nadeli vzdevek Doomsday, saj naj bi njegov kolaps dvignil nivo gladine morja za več kot pol metra, se na površini trenutno topi počasneje, kot so predvidevali klimatski modeli. A ugotovili so, da toplejša voda kot posledica segrevanja oceanov pod ledom ustvarja razpoke, v katerih se led hitreje topi. Svetovni ledeniki so od leta 1961 izgubili približno devet tisoč gigaton ledu, kar je dvignilo gladino svetovnega morja za skoraj 3 centimetre. Veliko hitreje in obsežneje se sicer talijo gorski ledeniki, njihova izguba pa ima bolj kot na dvig morske gladine vpliv na lokalno okolje.
Taljenje ledenikov poleg prispevka k dvigu gladine svetovnih morij na lokalni ravni prispeva k zmanjšani slanosti vode. Kako to vpliva na oceansko ravnovesje?
Eden od konkretnih primerov posledic zmanjšanja slanosti in s tem gostote vode je slabljenje Zalivskega toka. Zaradi njega je podnebje severozahodne Evrope zmernejše od drugih področij na enakih zemljepisnih širinah. Zaradi večje količine padavin in taljenja ledenikov na Grenlandiji se dotok sladke vode v arktična morja veča, posledično se zmanjša razlika v gostoti oceanske vode med polarnimi in tropskimi predeli, ki poganja Zalivski tok. V zadnjih 50-ih letih se je njegova jakost zmanjšala za petino. Znanstvena stroka ni enotna, ali so za upočasnitev krive podnebne spremembe ali naravni cikli. Bolj soglasno sprejeto je dejstvo, da bodo podnebne spremembe v prihodnosti povzročile upočasnitev Zalivskega toka zaradi taljenja ledenih plošč na Grenlandiji in drugod.
Malaria - Kaltes Klares Wasser
Na frekvenci 89,3 megaherza še vedno poslušate oddajo o podnebni krizi. V drugem delu se bomo posvetili vplivom globalnega segrevanja na vodotoke v našem lokalnem okolju. Podnebne spremembe se kot krajšanje obdobja sneženja, pogostejše suše in poplave že desetletja kažejo tudi pri nas. V Sloveniji je eden od indikatorjev dviga temperatur ozračja skoraj že neobstoječ triglavski ledenik. Hidrogeograf Mauro Hrvatin z Geografskega inštituta Antona Mélika opiše, kako se posledice globalnega segrevanja kažejo na našem območju.
Gorski ledeniki, ki pomladi s taljenjem napajajo gorske vodotoke, se glede na letni čas ciklično talijo in nastajajo. Težava nastane, če se zaradi upada snežnih padavin ne uspejo obnoviti.
V oziru na shemo kroženja vode, ki smo jo predstavili v začetku oddaje, se pojavi vprašanje, v kakšni obliki in kam se voda namesto v obliki snežnih padavin vrača nazaj na zemljo?
V poročilu IPCC o vplivu globalnega segrevanja na oceane in kriosfero navajajo, da se je čas trajanja sneženja skrajšal za v povprečju 5 dni vsako desetletje v zadnjem obdobju. Na Geografskem inštitutu beležijo značilen upad števila dni s snežno odejo v Sloveniji. Denimo v Ribnici na Pohorju je leta 1960 snežna odeja obstala okoli 110 dni, leta 2020 le še okoli 50 dni v letu.
Prav tako na geografskem inštitutu beležijo podatke o spremembah v pretočnih režimih slovenskih rek. Primerjava dveh 30 letnih obdobij, med letoma 1961 in 1990 ter med letoma 1991 in 2019, je pokazala izredno povišanje zimskih pretokov rek in znižanje pretokov v poletnih mesecih v vseh desetih večjih slovenskih rekah. Tako so za reko Sočo za trenutno obdobje izmerili za več kot 40 odstotkov večji rečni pretok v zimskih mesecih, kot pred šestdesetimi leti. Po drugi strani pa za 40 odstotkov manjši poletni pretok. Glavni razlog za spremenjene rečne pretoke je ta, da se večji delež snežnih padavin nadomesti z dežjem, tako voda hitreje preide v reke. Posledica tega so daljše in pogostejše suše poleti in pogostejše poplave v obdobju izdatnih padavin. Iztirjenost ravnovesja vodnega kroženja se tako kaže v ekstremnih pojavih, kot pojasni Hrvatin.
K ekstremnim vremenskim pojavom v kontinentalnem delu Slovenije pomembno prispeva krajšanje zimskega obdobja s pomanjkanjem snega. Kako se posledice občutijo ob obalnih predelih pa pojasni Ličer.
S to mislijo zaključujemo današnji ARŠO. Sprehodili smo se čez vodni krogotok in poskušali orisati, kako podnebne spremembe vplivajo na morja, oceane, ledenike in padavine. Naslednjič se slišimo čez en mesec.
Dodaj komentar
Komentiraj