ZOFFa diamantnega dostopa
... Evropske znanstvene agencije v nadgradnjo odprtodsotopne založniške platforme ...
... Urbane podganje populacije in njihov odziv na globalno segrevanje ...
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, krajše ARIS, je pristopila k nadgradnji založniške platforme z odprtim dostopom Open Research Europe. Platforma pod okriljem Evropske komisije in nacionalnih agencij je namenjena brezplačni ter transparentni objavi znanstvenoraziskovalnih člankov. Dosedanja platforma je bila namenjena zgolj izsledkom, ki so bili plod raziskav, podprtih z evropskimi raziskovalnimi sredstvi projekta Obzorje Evropa. Namen pristopa k platformi Open Research Europe predstavi doktor Klemen Miklavič, vodja področja za zagotavljanje kakovosti pri ARISU.
Open Research Europe deluje po principu diamantnega odprtega dostopa. To pomeni, da so članki na platformi objavljeni brezplačno in tudi strokovno pregledani, avtorske skupine in institucije pa avtorskih pravic v procesu objave ne predajo založniku. Članki so po strokovnem pregledu in objavi prosto dostopni za uporabo, distribucijo in reprodukcijo.
K nadgradnji sistema Open Research Europe je zaenkrat pristopilo deset nacionalnih znanstvenoraziskovalnih agencij iz Evropske unije. S podpisom so se zavezale, da bodo v začetnem obdobju med 2026 in 2031 sodelovale pri podpori in financiranju neprofitne in odprtodostopne platforme. Zanimalo nas je, katere so prednosti omenjene platforme napram klasičnim založniškim praksam. Načela prenove pojasni Miklavič.
Raziskovalci in raziskovalke iz držav podpisnic bodo lahko od leta 2026 začeli koristiti mehanizem objav na platformi Open Research Europe. Glavne izzive pri uveljavitvi platforme navede doktor Miklavič.
Vzpostavitev platforme z odprtim dostopom brez stroškov pomeni korak k uveljavitvi načel transparentnosti v znanosti in enakega dostopa do člankov. Obstaja pa pomislek, da bodo bolje financirane institucije in raziskovalne skupine za objavo raje še naprej izbirale prestižne revije s klasičnimi tržnimi prijemi. Tovrstna platforma bi tako ostala odložišče manj kvalitetnih raziskav ali pa raziskav, ki so rezultat akademske hiperprodukcije. Open Research Europe za razliko od klasičnih znanstvenih revij namreč nima faktorja vpliva, ki znanstvene publikacije rangira po citiranosti. Platforme za največji možen odprti dostop so torej pred velikim izzivom, da znotraj odprtega dostopa razvijejo mehanizme za vrednotenje kvalitete in pomembnosti znanstvenega odkritja.
//////////
Podgane najdemo skoraj po celem svetu razen na Antarktiki. Ti glodalci so uspešno naselili urbana okolja. Podgane prenašajo vsaj 50 različnih zoonoz, torej patogenov in parazitov, ki lahko z drugih živali preskočijo na ljudi. Ker v urbanih okoljih povzročajo veliko škode, jih obravnavamo kot škodljivce. V zadnjih desetletjih naj bi prebivalke in prebivalci večjih mest po svetu in predvsem v ZDA vse pogosteje sporočali pristojnim institucijam opažanje podgan v mestih.
Do nedavnega so bile to le anekdote, sedaj pa se je mednarodna raziskovalna skupina odločila zbrati poročila teh pritožb in drugih podatkov o prisotnosti podgan v 16 mestih po svetu. Poleg velikih mest v ZDA so bili vključeni tudi Toronto, Amsterdam in Tokio. Zbrali so različne vrste podatkov o prisotnosti podgan v obdobjih od sedem do 17 let. Poleg podatkov, s katerimi so ocenili velikosti populacij podgan, so zbrali tudi podatke o spremembah temperature v mestu skozi čas, o stopnji urbanizacije oziroma prisotnosti vegetacije in zelenja v mestu, o gostoti poseljenosti, socioekonomskih razlikah in povprečju najnižjih temperatur v mestu. Ocena socioekonomskih razlik med mesti je izhajala iz podatka o bruto domačem proizvodu na ravni mesta. Predvidevali so, da naj bi imela bogatejša mesta na različne načine več finančnih virov za nadzor podganjih populacij.
V analizi so najprej predstavili ocene trendov rasti populacij podgan v mestih. V 11 od 16 mest se je število podgan v času opazovanj povečalo. Največji porast so zaznali v Washingtonu DC, sledila so mesta San Francisco, Toronto, New York City in Amsterdam. Mesta, kjer je prišlo do upada števila podgan, pa so Tokio, Louisville in New Orleans.
Trend rasti števila podgan je povezan z dolgoročnim trendom poviševanja temperature v mestu, naslednji pomemben dejavnik pa je raven urbanizacije oziroma manko vegetacije in zelenja v mestu. V mestih z več zelenja je bilo v raziskavi opaženih manj podgan. Več podgan je bilo tudi v gosteje naseljenih mestih, saj več ljudi pomeni tudi več odpadne in zavržene hrane, ki je na voljo podganam. Kjer je prišlo do upada populacije podgan, to pojasnjujejo z drugimi dejavniki, kot so večji nadzor nad populacijami podgan in drugačni standardi čistoče v mestih.
V podobnih raziskavah je najbolj nejasen dejavnik števila podgan delež zelenih površin v mestu. Druge raziskave namreč kažejo, da je podgan več, kjer je več zelenja. Urbana okolja so izjemno kompleksna – v mnogih mestih škodljivci soobstajajo z ljudmi, a imajo tudi svoje plenilce. Gre torej za kompleksne preplete in odnose med organizmi.
Vsekakor raziskava kaže, da je v večini primerov v mestih, kjer temperature hitreje naraščajo, tudi vedno več podgan. S tem, ko vedno bolj na različne načine spreminjamo njihova okolja – od povzročanja globalnega dviga temperatur do spreminjanja samega okolja z zmanjševanjem ozelenitve v mestih in vedno večjega priseljevanja v mesta – tudi sami sebi otežujemo sobivanje z njimi. Več, kot je podgan, in bolj, kot so aktivne skozi celo leto, večje je tveganje za prenos zoonoz. Ljudje bomo še naprej soobstajali z živalmi, ki jih razumemo kot škodljivce za naš način življenja. Ali bodo pregreta mesta postala kraljestva podgan ali pa se bomo prilagodili na sobivanje z njimi, bo pokazal čas.
ZOFFo sta pripravila Zarja in LukaS.
Dodaj komentar
Komentiraj