V današnji ZOFFi:

• Projekcije napovedujejo 39 milijonov smrti svetovnega prebivalstva zaradi protimikrobne odpornosti do leta 2050.
• Izključitev ruskih raziskovalcev iz Evropske organizacije za jedrske raziskave.
• O jutrišnji Noči raziskovalcev.

V reviji The Lancet je bila 16. septembra objavljena raziskava o vplivu protimikrobne odpornosti na smrtnost svetovnega prebivalstva med letoma 1990 in 2021 z napovedmi do leta 2050. Protimikrobni odpornosti kot neposrednemu vzroku smrti v preteklih treh desetletjih dotična študija pripisuje več kot milijon smrti svetovnega prebivalstva letno. Do leta 2050 pa se bo glede na napovedi smrtnost na letni ravni več kot podvojila.

Raziskovalke in raziskovalci so analizirali podatke o smrtnosti in zdravstveno dokumentacijo, povezano s protimikrobno odpornostjo, pri čemer so se osredotočili na 22 različnih patogenov, 84 kombinacij bakterij in zdravil, na katera so te odporne, ter 11 nalezljivih bolezni. Študija je tako skupno zajela podatke preko 520 milijonov ljudi vseh starosti iz 204 držav in ozemelj.

V analiziranem časovnem obdobju je smrtnost otrok, mlajših od 5 let, upadla za več kot polovico, kar pripisujejo zlasti napredku na področju preprečevanja okužb znotraj te starostne skupine. Nasprotno pa se je povišala z odpornostjo na antibiotike povezana smrtnost starejših od 5 let. Zaskrbljujoče je več kot 80-odstotno zvišanje smrtnosti pri starejših od 70 let, zlasti ob hitrem staranju svetovnega prebivalstva. V največjem porastu je bila v zadnjih treh desetletjih smrtnost, povezana z bakterijo Staphylococcus aureus, odporno na meticilin, krajše MRSA. Avtorji in avtorice raziskave izpostavljajo tudi okužbe z gramnegativnimi bakterijami, odpornimi na karbapeneme - betalaktamske antibiotike, ki - tako kot penicilin - zavirajo sintezo bakterijske celične stene.

Regije z najvišjo predvideno smrtnostjo vključujejo Južno Azijo, Latinsko Ameriko in Karibe. Raziskovalke in raziskovalci pri sprejemanju strategij za spopadanje s protimikrobno odpornostjo zato poudarjajo dajanje prednosti  državam z nizkimi in srednjimi dohodki. Pomembno je zagotoviti dostop do diagnostičnih orodij, antibiotikov, pitne vode in sanitarij.

Namen raziskave je pravočasno sprejemanje ukrepov za omilitev negativnih posledic odpornosti na antibiotike v prihodnje. Izpostavljajo denimo problem prekomerne rabe antibiotikov v kmetijstvu, pomen cepljenja in preprečevanja okužb. Ob pravočasnem ukrepanju so tako napovedi za prihodnost manj črnoglede. Glede na scenarij, ki predpostavlja napredek pri zdravljenju nalezljivih bolezni in večjo dostopnost do antibiotikov, bi lahko med letoma 2025 in 2050 število smrti v vseh starostnih skupinah zmanjšali za približno 92 milijonov.

///////////

Trideseti november 2024 obeležuje uradni konec sodelovanja med CERNom in Rusko federacijo. Leta 2022 se je Evropska organizacija za jedrske raziskave CERN odločila prekiniti stike z Rusijo po njeni invaziji Ukrajine, kar stopa v veljavo s prvim decembrom letos. Odločitev bo pomenila izključitev več sto raziskovalcev iz institucij, neposredno povezanih z rusko vlado. Če raziskovalci ne prekinejo stikov s temi institucijami, jih bodo s prvim decembrom izključili iz CERNa, s čimer pa bodo izgubili francoska oziroma švicarska dovoljenja za bivanje.

Okoli devetdesetim ključnim raziskovalcem, ki delajo z velikim hadronskim trkalnikom, so zaposleni na CERNu pomagali pri iskanju zaposlitve izven institucij, povezanih z rusko vlado. Ruska vlada je prispevala 4,5 odstotka financiranja eksperimentov z velikim hadronskim trkalnikom. Ta delež sedaj pokrivajo ostale članice v partnerstvu s CERNom. Tudi načrtovana nadgradnja trkalnika ne bo financirana s strani Rusije, kar za CERN pomeni dodatni vložek v vrednosti štiridesetih milijonov švicarskih frankov oziroma okoli 42,3 milijonov evrov.

A trenja glede odnosa med CERNom in Rusijo v vrstah raziskovalcev ostajajo. CERN namreč ne bo prekinil sodelovanja z institutom Joint Institute for Nuclear Research oziroma JINR, ki ima sedež v Rusiji. Nekateri raziskovalci izpostavljajo povezanost tega instituta z rusko vlado, ki zagotavlja do osemdeset odstotkov njihovega financiranja. Sodelovanje z JINR bo sicer omejeno, prepovedani so združeni sestanki in novi projekti, a približno 270 raziskovalcev bo nadaljevalo s svojim delom v CERNu pod okriljem JINR. Skrb vzbuja to, da imajo ruski raziskovalci še vedno dostop do novih znanstvenih in tehnoloških informacij, ki bi jih Rusija lahko uporabila v vojni. Nekateri dokumenti na spletni strani JINR namreč navajajo sodelovanje s podjetji, ki proizvajajo vojaško opremo.

///////////

Jutri, v petek, 27. septembra, bo potekala Evropska noč raziskovalcev. V sklopu Noči raziskovalcev se v Sloveniji organizira projekt Noč ima svojo moč, v katerem sodelujejo Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, Tehniški muzej Slovenije in Geološki zavod Slovenije. Cilj projekta je približevanje znanosti ter raziskovalcev in raziskovalk širši javnosti in med mladimi spodbuditi zanimanje za raziskovalno delo.

Ob Noči raziskovalcev so poseben program pripravili v Hiši eksperimentov in Tehniškem muzeju Slovenije. Na ta dan bo obisk Hiše eksperimentov brezplačen, potekale bodo delavnice in pogovori z raziskovalci in raziskovalkami. V Muzeju pošte in telekomunikacij Tehniškega muzeja Slovenije pa so pripravili delavnico z roboti za otroke.

Geološki zavod Slovenije in Kemijski Inštitut na ta dan odpirata svoja vrata za obiskovalce. Na Geološkem zavodu bodo potekali tudi vodeni ogledi laboratorijev za študente in predavanja z aktualno geološko tematiko. Na Kemijskem inštitutu pa se bodo lahko obiskovalci ob predhodni prijavi pridružili raziskovalcem in raziskovalkam v laboratoriju in se aktivno vključili v laboratorijsko delo.

Zoffo so pripravili Gaja, Oskar in vajenka Špela.