Sacred Bones, 2018

Dve leti sta minili, odkar smo Tolpo bumov prvič posvetili kantavtorici Marissi Nadler. Takrat smo obravnavali njen album Strangers, tokrat pa se bomo posvetili septembra izdani plošči For My Crimes. To je že njena tretja izdaja pri fantastični newyorški založbi Sacred Bones, pri kateri domujejo glasbeniki, kot so Zola Jesus, The Man, Uniform, Pharmakon, Psychic Ills in še bi lahko naštevali.

Marissa Nadler z novo ploščo nadaljuje z nadgrajevanjem svojega zvoka oziroma sloga in hkrati vztrajno rije dalje v globine svojih temačnih misli in vizij. Od samega začetka ji pripisujemo nekakšen gotski pridih, ki sicer izvira iz pristnega ameriškega country folka, utopljenega v žalosti majhnega človeka. For My Crimes je plošča, ki združuje zvoke in formate s predhodnih dveh plošč July in Strangers. Predvsem pa Marisso zopet slišimo v manj rockerski formi, ki je prevladala na plošči Strangers, slišimo pa tudi več intimnih trenutkov, v katerih v ospredje stopita kitara in vokal. Tako lahko najbolje in iskreno doživimo njeno glasbo, v tej obliki pa je Marissa tudi najbolj prepričljiva. Gre za prostorsko široko zvočno sliko, v kateri kraljuje odmev njenega glasu. Večplastne vokalne linije ustvarijo začarano vzdušje, ki daje vtis, kot bi bili back vokali nekakšni duhovi.

Celotna plošča ustvarja vzdušje, ki našo prisotnost prežarči v neko zapuščeno hišo sredi ameriškega podeželja, v kateri domujejo naši strahovi. Prav moč, da naš um odpotuje v temačne predele naše psihe, je najlepša lastnost omenjene plošče. Ključno vlogo v tej sliki seveda odigra produkcija, ki tokrat vsekakor naredi nov korak proti temačnim atmosferičnim vzdušjem. Tak učinek ustvarijo igre reverbov in odmevi na vokalih in kitarah. Dramatičen element vnesejo še aranžmaji za godala, ki jih je za ploščo pripravila Janel Leppin. Zaradi podobnosti v produkciji godal in vokalov nas plošča spomni na Unknown Rooms avtorice Chelsea Wolfe. Obe glasbenici sicer umeščamo v žanrski predal novega temačnega ameriškega folka.

Na For My Crimes se pojavijo gostujoči vokali pevk Angel Olsen, Sharon Van Etten in Kristin Kontrol. Njihova vloga v skladbah ni posebej ključna, nastopijo namreč predvsem v vlogah back vokalistk. Dejstvo pa je, da so ta imena ključnega pomena pri promociji plošče. Kot harfistka pa se pri skladbi Are You Really Going to Move to the South? pridruži še Mary Lattimore. Ko pogledamo na celoten opus Marisse Nadler, ki obsega osem studijskih plošč in ogromno število demo izdaj ter EP-jev, ugotovimo, da For My Crimes ni njena najboljša plošča, vsekakor pa je njena najbolj temačna. Poleg tega je vsekakor tudi njena najbolj tehnično dodelana plošča, predvsem v smislu že obdelane produkcije in aranžmajev. Poleg Marisse se kot soavtorja skladb podpišeta tudi Justin Raisen and Lawrence Rothman, ki sta aranžmaje skladb postavila okoli izvirnih Marissinih demo posnetkov.

For My Crimes je iskrena plata, s katero kantavtorica svoja čustva surovo razlije po temačnih in melanholičnih kitarskih linijah. In ustvari resnično prijetno izkušnjo za hladne jesenske dni. Ni pa to plošča, ki bi se lahko uvrstila na sezname pomembnih izdaj tega desetletja.