Kitajsko-kitajski spor

Kitajsko-kitajski spor

Oddaja
3. 1. 2019 - 17.00
 / OFFsajd

Predsednik Ljudske republike Kitajske Ši Džingping je v posebnem govoru ob 40-letnici ponovne vzpostavitve odnosov med Kitajsko in Tajvanom poudaril, da je združitev neizogibna. Po njegovih besedah si bo Kitajska prizadevala za dosego tega cilja z vsemi razpoložljivimi sredstvi in v skrajnem primeru ni izključil vojaške intervencije. Odnosi med državama so zapleteni že od konca kitajske državljanske vojne leta 1950, ko so se na otok zatekli ostanki poražene republikanske vojske. Tam je njihov vodja Čang Kai Šek ustanovil republiko, ki ji je skoraj pol desetletja vladala njegova stranka Kuomintang.

Tajvan je Kitajsko zastopal tudi v Varnostnem svetu in vseh drugih organih Organizacije združenih narodov do leta 1979, ko so ZDA priznale Ljudsko republiko Kitajsko. Istega leta so se s ponovno vzpostavitvijo civilne komunikacije in potovanj normalizirali odnosi med celino in otokom. Leta 1992 so se predstavniki obeh strani dogovorili za tako imenovani konsenz o eni Kitajski, ki ima zgolj različne administrativne sisteme.

ši džinping konsolidira oblast
Spremembe kitajske ustave ne prinašajo le neomejenega mandata predsednika republike
 / 12. 3. 2018
Uradna pozicija Ljudske republike Kitajske je torej, da je Kitajska ena država s tremi sistemi: Ljudsko republiko, Hongkongom in Tajvanom. Stranka Kuomintang se je kljub zgodovinskemu nasprotovanju komunističnim oblastem v državljanski vojni v zadnjih desetletjih potegovala za zbližanje in otoplitev odnosov s celino. Na volitvah leta 2016 je Kuomintang izgubil in oblast je prevzela Demokratska napredna stranka, ki konsenzu nasprotuje in podpira neodvisnost Tajvana.

Nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Pekinga Uroš Lipušček meni …

Izjava

Ši Džingping je bil v izjavi sicer nepričakovano oster. Lipušček meni, da to ni naključje, ampak posledica predvsem političnega razvoja na Tajvanu.

Izjava

Tolmačenje zadnjega Trumpovega zunanjepolitičnega škandala in vpogled v odnose med ZDA, Tajvanom in Kitajsko
 / 13. 12. 2016
Predsednik je bil tudi jasen, da je to prednostna zadeva za zunanjo politiko Kitajske in da si bodo prizadevali za čimprejšnjo rešitev problematike.

Izjava

Neodvisnost Tajvana je za Kitajsko namreč nesprejemljiva, hkrati pa popolne združitve s celino ne podpira večina na Tajvanu.

Izjava

Jana Rošker, profesorica sinologije na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani, poudarja, da tajvanska družba ni politično homogena.

Izjava

Poraz, ki ga je na lokalnih volitvah doživela vladajoča Demokratska napredna stranka in je s čela stranke odnesel sedanjo predsednico države Caj Ing Ven, kaže, da ljudje na Tajvanu nočejo nove ohladitve odnosov med državama. To je predvsem posledica odvisnosti tajvanskega gospodarstva od celinske Kitajske.

Izjava

Problem za kitajsko vlado predstavlja tudi nedavna sprememba stališča tajvanske vlade do prej omenjenega konsenza iz leta 1992.

Izjava

Lipušček nadalje poudarja, da bo Tajvan očitno ena izmed glavnih tem kitajske zunanje politike v prihodnjem letu. Po mnenju Rošker lahko sicer po naslednjih tajvanskih volitvah pričakujemo otoplitev odnosov, a združitev s celino ni verjetna.

Izjava

Kitajsko je združil predsednik centralnega komiteja vajenec Koruza.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness