Kaj misliš, da mislijo ljubitelji kanadskega psihologa?

Oddaja
20. 12. 2018 - 21.30

Ta četrtek ob 21.30 bomo v živo razpravljali o Jordanu Petersonu. Kdo je kot psiholog, kdo mu prikimava in kdo žuga. Svoj piskrček lahko pristavite preko komentarjev v eter ali s komentarji in vprašanji pod ta napovednik.

 

Kličite +386-1-24-28-800 in +386-1-24-28-801 ta četrtek med 21.30 in 23.00!

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentarji

Karizmatičen moški srednjih let, ki govori zanimivo in se mu zato marsikatera "bulšit bomba" spregleda. Sebe v govorih dojema kot avtoriteto glede izrečenega in si včasih dovoli, da o svojem razmišljanju govori kot o sveti resnici, kot poslušalka brez predznanja pa težko potem obtežim njegove besede, ker jih včasih slabo (ali pa sploh ne) argumentira in jih samo vrže poslušalcem kot dejstvo. Včasih govori tudi polresnice, ker tematiko pozna, ampak samo bežno, ker pač na tem področju ni strokovnjak (npr. evolucija, človeška črevesna mikrobiota), vseeno pa se čuti sposobnega vleči zaključke. Tako potegne misel, ki gre v pravo smer, ni pa čisto točna, ker je zgrajena na trhli temeljih. Ker pa je skoraj ok in povedana ok in se sliši ok, mu občinstvo kima (sploh ker je njegov stik s poslušalci njegovih predavanj kar intimen in poln njegovih nasvetov njim-nam).

Pa še ena misel. Prvič je pri meni izgubil vso kredibilnost, ko je zanikal, oz. govoril da ni dovolj dokazov za globalno segrevanje, zraven pa še dodal, da je v modelih in podatkih vpletene preveč ideologije in jim zato ne gre zaupati. Očitno pa mu ni niti najmanj jasno, kaj sploh ti modeli so, kako delujejo, še manj pa pričakujem, da razume podatke in kako se le ti zbirajo. Če česa ne razumeš, včasih pač ne moreš imeti mnenja (ali pa ga lahko imaš, samo potem je navadno neumno in netočno). On pa ga pogumno ima.

Kredibilnost je pri meni nato še naprej zgubljal z čudnimi pogledi na spol. Pa s tem, kakšno dieto zagovarja (pravi da je problem dušenih težav preveč ogljikovih hidratov - malo karikiram izjavo, ampak ne dosti). Brez da bi sploh vedel kaj malega o človekovi biologiji, prehranski biokemiji, mikrobiologiji in še in še.

Moj zaključek bi torej bil podoben kot zgoraj. Dosti sklepa, daje dosti nasvetov, v resnici pa bolj malo razume. Pri tem pa je zelo suveren.

In a review of history, the development of hierarchies can be seen to enable progressively more complex behaviors.

Petersonovi uvidi so najboljši takrat, ko se ti oddaljijo od njegove običajne mantre odgovornosti in "dajanja smisla v svetu". Korelacija med odgovornostjo in smislom sicer kljub vsemu zdrži. Peterson je najboljši drugje, in sicer ko ta nastopi kot zagovornik hierarhije, ali kot nasprotnik retroaktivnih "ugotovitev" nekaterih liberalnih teoretikov in teoretičark (glej njegov GQ intervju), kjer ti/te poskušajo na primer današnji koncept (in današnje razumevanje) identitetne politike preprosto ekstrapolirati iz trenutnega časovnega in prostorskega okvirja (iz njegovih družbeno-historičnih specifik) in uporabiti za historično pojasnitev na primer (v primeru GQ intervjuja) ustavnega dokumenta ZDA - bill of rights. Ko se enkrat celotna zgodovina zreducira na tovrstno prizmo, nam ne preostane drugega, kot da koncept identitetne politike začnemo uporabljati kot univerzalno orodje, s katerim nenehno opozarjamo na izkoriščanje, ki ga vrši ena skupina (identiteta – moška in bela) nad drugo, brez da bi se kakorkoli vprašali ali se poskušali ukvarjati s samim razumevanjem sistemskih silnic na delu.

Znotraj te perspektive je zgodovina tako močno popreproščena, da od nje preprosto nič več ne ostane. Kot vemo, pa so bili zakoni in načela ustave ZDA izredno pomembni za nadaljnji zgodovinski razvoj, ki takrat jasno še ni mogel stremeti k trenutnim družbenim idealom. Enako bi lahko rekli za emancipacijo žensk. Tukaj se lahko znova referiramo na Petersona. Namesto dojemanja le-te kot izrecno politične - političnega dejanja in s tem primernega za današnji ideološki boj -, lahko emancipacijo žensk razumemo v izčiščeni verziji (politični boj ima tudi v tej verziji pomembno, a ne odločujočo vlogo) in jo zavoljo tega bolj natančno obrazložimo kot predvsem produkt sistemskega razvoja, ki je šele omogočil enakovredno inkorporacijo žensk v širši ustroj kapitalistične ekonomske produkcije. Preprost tehnološki razvoj, ali bolj splošno, tehnologija (sanitarije, kontracepcijska tableta, itd.) kredibilneje in natančneje pojasni medsebojni proces postopnega družbenega napredovanja med obema spoloma. Petersonova vloga se tako nahaja predvsem tu, na mestu, kjer ta natančno in učinkovito (vsaj v GQ intervjuju) razblinja nekatere današnje politične umisleke. In mogoče še pri kritiki Patreona…

RŠ, tole pa ni ničemur podobno. Kot neka kao kritična instanca ste si privoščili na eni strani totalen amaterizem, kar se tiče montaže same oddaje, na drugi pa, in to je valda še ful bolj problematično, se neki ambivalentno muzate okoli Petersona, češ da je zmuzljiv in zanimiv in oh in sploh. Ko je Brežan glas razuma in ko gostje oddaje večkrat glasno zatulijo v rog antiintelektualizma, me prime ne le ugasnt radio, ampak od urednikov zahtevat, da pospravte sobo.

Točno tako. Površinsko, brez koncepta, amaterizem na kvadrat in sramota za RŠ. Edinega, ki je imel kaj konkretnega za povedat (Simon), ste pa namontirali brez repa in glave, ko bi bilo bolje, če bi bil sam v studiu z doraslim moderatorjem.

Peterson se ne pusti spraviti v škatlo?!

Feministka, pejt ti pospravt svojo sobo. Aja nočeš pospravljat, ker to NE SME bit v tvoji navadi (ker res ne smeš bit takšna kot so tvoja mami, babi, teta, sestra...). Vendarle si feministka! (spodobi se in pravično je)

No, vidiš, zato ljudje dojemajo Petersona kot relevantnega, ker preprosto razloži simptom tvojega komentarja. Naj pojasnim (ker boljše iztočnice od tvojega komentarja, skoraj ni) - tile psihologi, ki so sedaj gostovali v oddaji, res niso prepričljivo izrazili svojega stališča, mišljenja (morda nimajo izoblikovanega in podprtega mnenja, morda so celo želeli biti nedorečeni kot sam Peterson, morda je navsezadnje bil to tudi njihov namen, tega ne vemo in na ti točki to niti ni pomembno), so govorci vsaj (dobro) predstavili polje, na katerem Peterson deluje. Vidim, da si se zataknila v besedi 'ambivalentno'. A se z ostalim izrečenim drugače strinjaš? Ali morda samo z določenimi pogledi? Ali si iskala kategorični odziv na Petersonovo prezenco? Misliš, da bi situacija v svetu in družbi, brez/ali z njim lahko postala bistveno drugačna kot je brez njega/ali z njim? Kako?

Govorci so, isto kot Peterson, ostajali nekakšne Rorschachove packe. Torej so ostajali kanal, po katerem se lahko spucaš, zagledaš sebe. So bili točno to, kar si sam razumel, da so bili. Torej, bil/a si ti sama/a in nič več ali manj od tega (tu se strinjam, da nastopi potreba po kritičnem prevpraševanju uredniške politike - namreč, zakaj ne usmeriti potenciala in zakaj ga prepustiti, da se žalostno razprši in (individualno) posuši na steni). Torej ob Petersonu (ali morda celo širše, ob psihologih) sebe v oddaji zgolj olajšaš ter s selektivno izbrano pozornostjo dobiš prepotrebno potrditev lastnemu 'prav'. Torej samopotrditev na kateri baziraš in ki je kot taka nujna za tvoj (sedanji) obstoj, ki ga še zdaleč ne želiš ogroziti, spremeniti ali se preko njega prilagajati na spremembe. Želiš, da je ostane kot je... (ker imaš tako ali tako preveč odprtih front za boj, v tem nepoštenem svetu, mar ne?)

Tako kot je v življenju posameznika nujno rojstvo in smrt. In če (med drugim tudi) to dvoje uspešno monetiziraš, si gotovo med premožnejšimi (ali drugače rečeno, s premoženjem 'si sploh nekdo', sploh imaš možnosti v boju za svoj glas, za upoštevanje svojega mnenja, morda celo možnosti za njegovo upoštevanje...) kot individuum (v J.P. propagadnem smislu).

Iz oddaje se namreč jasno razbere nekaj - odgovor na poglavitno vprašanje (kaj kanadski psiholog govori in kaj njegovi poslušalci mislijo, da govori?) je zelo jasen - Peterson govori točno to, kar mislimo, da govori. To je njegov 'selling point' - nič več in nič manj od tega. Je 'vplivnež' ali 'influencer', se pravi ima določeno publiko, ki ji mora nekaj ponudit v konzumacijo, da jo bo lahko ohranil oziroma imel še več. Vsi smo že na spletu, večinoma uporabljamo YouTube, FB, Twitter (Microsoft, Google...), to so že uveljavljeni brandi, to ni več vprašanje. Pomembno je, kaj se ponuja prek teh platform, pod imenu teh brandov, torej pomemben je produkt/vsebina. Peterson je nekakšen demagog, morda šarlatan. On ni znanstvenik, čeprav se sklicuje, citira in navaja razne ugotovitve psiholoških, nevroznanstvenih, bioloških študij (ki so same po sebi lahko čisto legit).

On ni znanstvenik preprosto zato, ker jih ne uporablja v znanstvene namene. Ampak jih uporablja v namene, ki so njemu (ali njegovi skupini) predvsem v ekonomskem interesu.

To je v oddaji med drugim omenjal Borut, ko je rekel, da je on sam neka projekcijska tehnika. To je to. On je točno to, kar ti želiš videti v njem. In to je prodajna niša. Nima veze z znanostjo kot tako (pri čemer moramo upoštevati manjko teorije lastne psihološke ideologije, ali kritiko epistemološkega razvoja vede in prepogoste simpatične označbe, da gre pri psihologiji zgolj za plehko verzijo fizike, ki je, v enem od mnogih mogočih načinov 'nadgradila' matematiko).

Dokaz, da Peterson ni zastopnik ali nosilec psihološke vede v znanstvenem smislu, je ta, da uporablja zgolj določene ugotovitve, zgolj določene formulacije, skratka, napravi idealno priliko za projekcijo naših mislih. Ali 'nam da neko kost za glodat'. In kaj je lahko še tako učinkovito sredstvo manipulacije kot prepričanje, da (ravno ti) misliš prav? ('I didn't say that.- J.P.)

Maks V. je dobro napisal in zadel velik del bistva - historični pogled in analiza (kot posledica longitudinalnih študij) Petersonu (na YT) res ne gre od rok, ampak, saj, kaj bi pričakovali od ne-znanstvenika? No, od prodajalca lastnega branda ter šele nato česarkoli drugega? (nekoga, ki se na področje sicer spozna, ampak ravno dovolj dobro, da zna izolirati posamezne ugotovitve in jih izkoristiti sebi v prid ter s tem ne nadaljevati znanosti lastnega procesa razvoja, če že, konkretno kritike razvoja psihološke 'znanosti').

Klinični psihologi bi namreč takoj zavrnili njegovo početje kot klinično. Cilj 'terapij', raznih 'svetovanj' in podobnega je namreč ravno v tem, da človek (manjša skupina ljudi), ki se tega poslužuje, si pomaga in dokončno opomore - torej čez čas teh nasvetov in terapij (ravno zaradi učinka teh terapij in nasvetov) ne potrebuje več. Smešno, ampak dejansko gre za 'samouničenje'. Torej lahko napravimo pavšalno distinkcijo med konceptoma zagovorništva ter opolnomočenja, ko govorimo o vlogi kliničnega psihologa.

Če Peterson deluje marketinško in ne klinično psihološko, si zagotovo ne želi, da bi njegovi sledilci razmišljali samostojno (in bili pri tem suvereni in zadovoljni), temveč si kot dober prodajnik verjetno želi, da bi ga za vedno potrebovali pri iskanju vsakdanje sreče.

Sam se namreč na prvo žogo kar ponuja kot naš čudoviti in težko pričakovani zagovornik (in v ti analizi, pri čemer res ni specifičen do spola, kljub njegovemu nenehnemu eksplicitnem namigovanju, da so sodobne oblike feminističnega boja pogosto strel v lastno koleno - tovrstnim aktivistkam želi Peterson ponuditi še nekaj, saj ve, da bodo poklikale v naslednjih 60 sekundah in nato link poslale še soborkam, s čimer bo on lahko izraz vaše jeze monetiziral - a si vesela, da nisi sama in da imaš veliko somišljenic? Verjemi, on je tudi). Vsaka reklama šteje, če jo znaš vnovčit.

Kaj še? Ah, seveda, feminizem kot tak (another selling point, yeah). On pravi, da je feminizem kaos. Toda čemu? Feminizem bi lahko istočasno razumeli tudi kot eno močnejših in bolj konsistentnih poskusov artikulacij tega kaosa. Mar ne? Po Brežanovo, kulturni boj (marksizma), katerega se zdi glavna poanta ravno zakonitost epigenetike in nemara celo koncepta utelešene kognicije, kot je mogoče razbrati iz povedanega. Najbrž vsak sam zapolni vsebinske luknje, saj vsi težimo k celostnim zgodbam. Njim bolj verjamemo kot dejstvom. In zato Petersonu bolj verjamemo kot verjamemo znanosti.

Psiholog Mark menim, da si se s svojo (skoraj) omembo 'clickbaitov' še najbolj približal eni verjetnejših razlag pojava tega kanadskega psihologa. Ob enem izražam všečnost do skovanke sofisticiran odjemalec njegovih vsebin. Sofisticiran bi raje zamenjala z reakcionaren, vendar si prišel še najbližje, po mojem mnenju, Petersonu kot akterju, ki mu kobajagi priznavamo neko relevantnost ...

A kje je tukaj družbena odgovornost? Zakaj prepustiti ves ta potencial pozornosti, prevpraševanja in fokusno usmerjene energije? Kje so psihologi? In kje je uredniška politika RŠ v primeru Psihoteke?

Še nekaj. Peterson v Ameriki velja kot akterja na 'progresivni' strani, recimo, da na strani demokratov. V Sloveniji pa dogodek organizira in idejno ter finančno podpira katoliška Založba Družina? To seveda ni primerljivo na prvi pogled, ne gre za linearne preslikave realnosti, temveč za vsebinsko in zgodovinsko povsem drugačne zmesi kulture ter njenega političnega ustroja.

Imam torej vprašanje za nadebudne psihologe, ki so gostovali v oddaji: "Kaj naj, po vašem mnenju, (če sploh kaj) lahko stori stroka oziroma kaj naj storijo psihologi v primeru Peterson?"

Hvala vsem poslušalkam in poslušalcem za aktivno poslušanje oddaje ob tako pozni uri. Komentarji in kritike so sprejete, lahko pa vas potolažim, da je s Simonom že predvidena oddaja leta 2019 (če nas na podlagi vaših komentarjev ne bodo raje kar ukinili) v kateri bomo poglobljeno, a še vedno amatersko razpravljali o zanimivih temah. Žal mi je, da teh poglobljenih komentarjev niste mogli sporočiti kar tekom oddaje, saj smo imeli predviden čas za klice poslušalstva. Res škoda, da teh vprašanj niste zastavili, ko pa ste imeli uro in pol možnosti in priložnosti za to!

Radio Student je radio pametnjakovicev.
Pozdravljam Psihoteko, in odločno zagovarjam nadaljevanj.
Ter prosim, zamudnik, za posnetek, za uvid v vzrok pizdenju svetemu.
Feministko na delovišče.
Tudi v uvid.

Predlagam temo za eno prihodnjih oddaj.
Arogaganca.
Pa toplo se v napuh zaviti,
kajti zunaj je mraz.

Znanec pa v jok, in na prvo drevo.
"Znanca na vejo!"
Junaki jokati ne smejo.
Znanost ni vse, še pol tega nam ni.
Pod njo smo ljudje.
In zaslužimo si, in to jako zelo,
si jo, gonorejo.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.