Džingiskan in mongolski genom

Džingiskan in mongolski genom

Aktualno-politična novica
17. 12. 2018 - 7.05

Populacije ljudi, ki živijo na območju Mongolije v severni Aziji, so imele pomembno vlogo pri oblikovanju kulturne in genetske sestave sodobne Evrazije. Vzrok za to je bilo hitro širjenje mongolskega imperija pred približno tisoč leti, ko je v trinajstem stoletju Džingiskan s svojimi nasledniki razširil mongolski imperij preko Azije in vzhodne Evrope. Omenjeni imperij še vedno velja za največjega v zgodovini, v svojem času je namreč predstavljal kar šestnajst odstotkov zemeljske površine.

Zgodovinska dejstva so potrdili tudi geni, ki jim je sledila mednarodna raziskovalna skupina, katere raziskava je bila objavljena v reviji Nature Genetics. Raziskovalke in raziskovalci so odkrili zanimivo izvorno genetsko podobnost med mongolsko in finsko populacijo. Analizo so nato razširili in v primerjavo dodali še sibirske etnične populacije, kar je dodatno potrdilo obstoj pretoka genov med današnjo Finsko in severno Azijo. Prostorsko povezavo med tema dvema področjema namreč predstavlja ravno Sibirija.

Sodelujoči v raziskavi so zbrali 175 genomov ljudi iz šestih regij, kjer živijo pretežno mongolske etnične skupine. S tem so močno prispevali k razširitvi baze podatkov o genetski raznolikosti ljudi, saj je bilo do omenjene raziskave podatkov s tega območja bolj malo.

Po postopku določanja zaporedja DNK so izvedli genetske analize. Tako so z medsebojno primerjavo vzorcev ugotovili, da so si mongolske etnične skupine izrazito genetsko različne. Primerjave z drugimi skupinami iz baze podatkov pa so pokazale, da je genetska raznolikost znotraj mongolske populacije mnogo večja od raznolikosti med populacijami vzhodne Azije. Ohranjanje genetske pestrosti po vsej verjetnosti lahko pripišemo nomadskemu načinu življenja severnoazijskih ljudstev.

V raziskavi so s pomočjo izdelave filogenetskega drevesa, ki nam shematsko predstavi evolucijsko sorodnost populacij, odkrili tudi medsebojno genetsko podobnost med populacijami severne, vzhodne in jugovzhodne Azije, ki pa niso tako sorodne s populacijami južne Azije in Oceanije. Zanimivo je, da je bila sibirska populacija prepoznana kot skupina, ki naj bi bila vsem vključenim populacijam najbolj sorodna. Tako so na primer populacije ljudi južne Azije bolj sorodne sibirskim populacijam kot nekaterim populacijam jugovzhodne Azije.

 

Na genetsko potovanje je za vas odšla vajenka Laura.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.