Čisto pravni gusar: Reformacija

Čisto pravni gusar: Reformacija

Oddaja
26. 10. 2018 - 10:15

»Knjige so ladje misli, ki potujejo po valovih časa in nosijo dragoceni tovor od roda do roda.« (Francis Bacon)

 

Tim in Meta sta se spoznala na žurki v študentskem domu številka IV v Rožni dolini. Žurka je zaznamovala rojstni dan Metine BFF Melise, ki si je predtem zaželela, da bi bila zabava tematsko povezana s tiaro, primerno samskim princesam. Gala zabavo je otvoril youtube mixtejp čefupsterske turbotronike, ki je vabila k 4 x 4 plesnem koraku. Čez čas se je Meta s pomočjo džus vodke omehčala, skozi glasbo jo je napolnil Dionizov duh opojnosti. Plešoč svoj korak v sočasnem polivanju džus vodke, so bila tudi tla deležna deleža napoja in postala lepljiva. Meti se je lepljiv 4 x 4 korak prelomil, izgubila je ravnotežje in padla. Kljub zmanjšani prištevnosti je zaznala porogljiv smeh prijateljice Melise, v trenutku zatem pa jo je pogled na zlomljeno plastično krono pahnil v jok. Čutila je, da je izpadla iz kroga svojih prevzetnih študentskih princes.

Takrat se je - kot v filmu - v oporo ponudil Tim, ki ga je predtem prijatelj zvabil na zabavo - češ, da bodo na žurki sladkiše za poflodrat ... Rešitelj Tim je Meti namignil, naj z njim pobegne v noč, stran od tamkajšnjih afen. Ko jo je princ odpeljal v svojem alfa romeu, je opazila njegovo telo, napeto kot violinska struna. Športen in aktiven tip Tim ceni pravilo “Mens sana in corpore sano”, vsakodnevno si pripravi pire proteinov in mlečnih beljakovin. Kljub temu pa je njegova prava droga njegova kariera, ko namreč ne trenira za ljubljanski maraton, gleda dolpotegnjene serije o frajerjih korpo sveta, ki štempajo tako babe kot uspeh s podobno statistiko kot Dragić zicer mete.

Meta ga kot prava dama na noč, ko sta se spoznanla, še ni spustila na parket svoje študentske sobice. Sta se pa kot prijatelja pofočkala na facebooku. Naslednji dan ga je sčekirala na njegovem profilu in s prve prebrala napis, ki se je bohotil na njegovi naslovni fotki: “The only time success comes before work is in the dictionary!” Timov javni razglas odnosa do delovne etike jo je navdal z mislijo, da pa bi se le šla glitter romanco s frajerjem, kakršen je Tim.

Tim se ni niti za trenutek obregnil ob morebitno kršenje avtorskih pravic, ko je na naslovnico nalimal sliko svojega korpo junaka. Zaradi angleškega citata tudi ni pomislil, da bi bilo abecedno zaporedje v maternem jeziku drugačno. Je pa razmišljal, da bi sedaj - ko si je priboril bolonjski čin prve stopnje iz poslovnih ved - japijevsko stopil na trg dela, stran od fotrove avtodelavnice. Kot sinu malega podjetnika mu sicer ni bilo nikoli zares težko. Fotr je v svoji avtodelavnici s koledarji nagih bab naštepal par jurjev mesečno plusa in si odtegoval kar lepe kose za Timovo žepnino. A ravno sedaj se je zgodilo to, da je moral fotr kot mašinfirer obrtne delavnice plačati odškodnino delavcu, ko je ta med delom nekje med popravljanjem splozanih dihtung in obrabljenih rorov na auspuhu alfic v uč fasal železni opilek. Tima je to zelo vznejevoljilo.

Meta v tem času že zbira nakupovalne brošurice in se pripravlja na bližajoči se Black Friday. V prednakupovanju se je že okrasila s kapo puhastih cofkov, okrog komolca desne roke drži ogromno papirnato vrečo iz Zare, v levi pa najnovejši telefon, oplemeniten s kristali znamke Swarovski. Po telefonu se dogovori za zmenek s frajerjem Timom v ljubljanskem baru Prekrižane kosti. Predtem Meta še stisne selfie, ki moškem delu njenega facebook občinstva nakaže, da spodaj pa le nosi čipkasto bojno opravo, ne navadne krpe iz bombaža.

Tim in Meta se ujameta v baru. Ko do njiju pristopi natakar, ta dobi občutek, da parček v lepih oblačilih prihaja direktno s plakata H&M. Vpraša ju, kaj bi spila, in Meta s prve izusti, da ima najraje koktejlček - Bloody Mary, baje je kul za detoksikacijo. Ker Tim ne ve veliko o koktejlih, si naroči isto kot dama - Bloody Mary. Ob tem pa se Meta spomni, da je bilo zadnjič na zabavi vodke preveč, zato prosi, naj ji natakar pijačko prinese tokrat brez vodke.

Natakar jo pouči, da zdaj pravzaprav naroča Virgin Mary in ob tem v šali insinuira na njene posteljne (ne)prakse. Meta v kratkem momentu spontanega flirta natakarju namigne, da pa le je izkušena. Ko se kelnar z nasmehom odpravi pripravljat omenjena napitka, Meta popravi vtis nepoznavanja. Timu pove, da se pijačkica imenuje po duhu mrtve deklice “Krvave Marije” in doda, da so ji grozljivke ful strašne. Bi se pa opogumila, če bi jo ob gledanju filma varoval objem Timovih s proteini našopanih rok …

Tim takoj faše idejo, kje bo dolpotegnil film za njun večer grozljive romantike ...

Metina predstava zrcali bajko o ogledalu in duhu deklice po imenu Bloody Mary, danes znano pop kulturno pripovedko. A ta deluje precej fiktivno. Mimo Metinega zavedanja pa obstaja tudi resnična zgodba o “Bloody Mary”, ki se je v Angliji sredi 16. stoletja rodila v dinastijo Tudorjev očetu Henriku VIII. in Katarini Aragonski.

Henrik VIII. je bil poseben kaliber. Kot angleški kralj je skrbel za svoj rod in vladavino. Ker mu žena Katarina, Marijina mati, ni uspela roditi sina, je želel razveljaviti njuno zakonsko zvezo. Kot kralju mu je šlo v nos, da bi se moral podrediti volji drugega. A takrat je obstajala ena volja nad kraljem - Božja volja. Svojim odposlancem je urgiral sporočilo, namenjeno katoliškemu papežu  v Rimu.

Sporočilo je vsebovalo zahtevo z zanimivo pravno argumentacijo: Henrik je citiral biblični paragraf Leviticus 20:21 in se zgovarjal, da je bil njegov zakon “nečist”, ker je bila Katarina vdova njegovega brata Arthurja. Henrik je v svoji argumentaciji prezrl ženino zatrjevanje, da njen prvi zakon nikoli ni bil zakoličen, saj je Arthur prej umrl. Tako se je Henrik skliceval na kanonsko pravo, v katerem so vladale inštance sodišča klerskega reda s papežem kot vrhovnim razsodnikom.

Henrik je prišel na idejo, da bi oplodil drugo ženo, ki bi mu omogočila sina, bodočega kralja. Zaradi turbulentnih časov in vojne pred vrati Rima, Papež te zahteve ni mogel izpolniti, zato je Henrikovo zahtevo zavrnil. Henrik pa je v svoji maniri zavrgel cerkveno avtoriteto in kot vrhovnega poglavarja angleške cerkve razglasil kar sebe, njegov kanterburški kardinal pa je poroko s Katarino razglasil kot neveljavno in odobril poroko z Anne Boleyn

V drugem zakonu se mu je rodila še ena hčer - Elizabeta. Njegova prva žena Katarina je umrla, sčasoma pa je kraljico Anno obglavil, verjetno da bi si prišparal proces še ene razveze zakona.

V tretjem zakonu je končno dobil sina, prestolonaslednika Edvarda VI. Tretja žena Jane Saymour je kmalu umrla, našel si je četrto ženo, ki jo je tudi obglavil, peta mu je umrla, s šesto pa je pobralo tudi že Henrika.

Prestolonaslednik Edvard VI je po očetovi smrti pri rosnih devetih letih nastopil funkcijo kralja. Sledil je dekretom novega cerkvenega reda, ki ga je njegov foter kralj egocentrično pripomogel ustvariti, svoji polsestri pa je poveril pozicijo na dvoru, čeprav je bila Marija zagrizena katoličanka znotraj njej ne povšeči novega cerkvenega reda.

Edvarda VI je kmalu odpihnila tuberkuloza, Marija pa je nato v puču naskočila kraljevi prestol in tako postala prva angleška kraljica. Kardinal je na njen ukaz ponovno razglasil zakon Henrika in Katarine za veljaven, čeprav sta bila oba že mrtva. Krvava Marija Tudorska je tako postala legitimna prestolonaslednica.

Da bi Marija utrdila svoj notranji položaj in protireformatsko agendo, se je poročila s Filipom II, španskim monarhom iz naddržavne tvorbe svetega rimskega imperija, s katerim je bila v sorodu kot skoraj cela evropska monarhija. Filip, vdan svoji dinastiji, je stopil vštric ekspanzivni Zvezi Svetega rimskega cesarstva.

Zaradi poročne zveze je bil njun uradni naslov: Filip in Marija, z blagoslovom od Boga, kralj in kraljica Anglije, Francije, Neaplja, Jeruzalema in Irske, branitelja Vere, princ in princesa Španije in Sicilije, avstrijski nadvojvodi, vojvodi Milana, Burgundija in Brabanta, grofa Habsburga, Flamske in Tirolske.

Marija je skušala s Filipom zanositi. Ko ji je prenehala menstruacija in je doživela stiske v trebuhu, so Evropo preplavile novice o prestolonasledniku. A Marija ni bila zares noseča, temveč ji je le otekla trebušna votlina, doživljala je napenjanje. To je pobožna Marija razumela kot znamenje od boga, zato je uveljavila zloglasni “Heresy Act”, s katerim je preganjala in dala zažgati osemsto pripadnikov protestantskega plemstva v takratni Angliji. Njeni protireformacijski pregoni so v zgodovini Anglije pustili močan pečat, kraljica Marija pa je ostala znana predvsem po svojih pregonih.

Treba je dodati, da je Marija v svoji relativno kratki zgodovini vladanja poleg protireformatorskih ekscesov obenem sprožila tudi mnogo drugih kolesij. Predvsem je šlo za spremembe v fiskalni reformi, pomorski ekspanziji in kolonialnem raziskovanju. Ta so takrat zarisala novo smer notranje in zunanje politike.

Ker pa Marija ni mogla delovati proti svojemu španskemu princu Filip II. in “piratizirati” zelo bogate španske trgovske poti do novega sveta, se je raje usmerila proti obalam Afrike. Umrla je leta 1558, le pet let po nastopu svoje vladavine. V nadaljevanju bomo slišali njeno zgodbo v kontekstu avtorskih pravic. 

Zakaj je Marija Tudorska zanimiva za oddajo, ki jo poslušate?

Marija je leta 1557, leto pred svojo smrtjo, zavoljo regulacije in cenzure tiska s Kraljevo listino kodificirala monopol založniške družbe Stationers Company. Gre za prvi založniški ceh, ki si je lastil monopolne pravice - pravice distribucije - v umetnem izkrivljanju konkurence. Namen novoustvarjenih pravic je bil predvsem zajeziti tiskano besedo, ki se je takrat širila preko Evrope. Družba Stationers je večinoma skrbela za religiozna besedila in zanimivo je, da se še danes njihov moto glasi Verbum Domini manet in aeternum oziroma po naše Božja beseda zdrži v večnost.

Čeprav je božja beseda večna, pa so sleherni smrtniki v tistem času - npr. naš slovenski praočak, travniški Jože - le stežka prišli do izvoda božje knjige. Cena izvoda je bila primerljiva z Jožetovim celoletnim dohodkom. To, da je menih v vlažni sobani nekega samostana na liste izdelane iz kravjega želodca s peresom in črnilom v neskončnost prepisoval vsako črko, vsako besedo, vsako poved in knjigo poleg tega še grafično iluminiral, je danes nepojmljivo.

Ko je takrat menih z oteklimi bezgavkami pisal o Sodomi in Gomori, se je zraven še izkašljeval na papir. Bil je namreč okužen z bakterijo, ki jo je dobil od nekega reveža, kateremu je pred smrtjo prodal odpustek. Menih izvoda ni zaključil, so pa njegovo delo nadaljevali drugi pisarski menihi. Ko se je pisanje tega izvoda le zaključilo, jih je umrlo že ničkoliko. Knjigo so nato prodali bogatemu plemiču, in tudi tega ju posledično pobralo od kuge. Tako so črno smrt fasali vsi, tako plebs kot tudi oligarhija.

Medtem ko so knjige delovale kot okuženi medij božje besede, pa se je Evropa okužila z drugačnimi idejami - idejami o reformi katoliške cerkve. Kot odgovor na katoliške nemoralne prakse prodaje odpustkov in drugega je 31. oktobra leta 1517  svoje ideje na vrata cerkve v Wittenbergu pribil Martin Luther.   

A shizme, ki sta jo povzročila porast protestantizma in razkol znotraj cerkvene ureditve, ne bi bilo, če ne bi Johannes Gutenberg v današnji Nemčiji predtem izumil tiskarske preše. Čeprav so se v prvem desetletju po iznajdbi tiskali le sakralni teksti, je bilo kasneje natisnjenih tudi več posvetnih besedil.

Podobno kot Kolumb je Gutenberg sredi 15 stoletja, s svojim izumom zavrtel kolesje sprememb, pismenost je porasla, elitni monopoli nad izobrazbo so začeli pokati. Iz tiskanih pamfletov je zraslo novinarstvo, nastopila je zora tiskanega medija. Časopisi so omogočili demokratizacijo in preša je tako sprostila morje socialnih, političnih in ekonomskih sprememb. Razširila se je znanstvena teorija, in skalilo je šolstvo. Prišla je moderna doba, doba odkritij in razsvetljevanja.

Rečemo lahko: ko je Gutenberg omogočil poceni deljenje vsebin, je postal pravi PIRAT.

Pravi pirat tistih časov na naših tleh pa je bil šentjernejski fajmošter po imenu Primož Trubar, učen pridigar z idejami, ki jih je predtem v Nemčiji sprožil Luther. Slovence je želel s pomočjo tiska seznanjati z verskimi vsebinami, hkrati pa je med pridigo spustil še kakšno pohujšljivo o kurbah v pravi ljudski maniri Slovencev. Kmalu je zaradi svojega načina maševanja moral pobegniti na protestantski sever, njegovi nauki in pridige so namreč postali nevarni rimskokatoliški cerkvi.

Kljub disidentstvu pa je Trubar še vedno čutil poslanstvo razsvetljevanja Slovencev, ki jih je želel naučiti protestantske vere. Soočil se je s problemom narečnega in socialno razslojenega jezika različnih slovenskih dežel. V obzir je vzel osrednjeslovenski prostor, v katerem sta se mešala gorenjščina in dolenjščina. Tako je postal avtor prve tiskane knjige v slovenščini Abecednik in katekizem.

Odgovor protireformatorjev pri nas je bil brutalen. Tako knjige kot ljudji so sežigali, tridentinski koncil je odločil, da je papež v svoji razlagi cerkvenih zakonov nezmotljiv. Nadvojvoda Ferdinand II je ukazal, da se mora protestantsko pleme notranje Avstrije vrniti h katoliški veri ali se izseliti. Izdaja slovenskih knjig je za nekaj časa zamrla, vse dokler ni Tomaž Hren zopet spodbudil izdaje evangelija.

O vsem tem pa naš travniški Jože ni kaj veliko vedel. Navadni slehernik, kot je bil, ni znal brati, ni znal pisati ali računati ... Ni vedel, kakšne brutalnosti se dogajajo v Angliji, novica o novem svetu ljudstva Indijancev mu ni prišla na ušesa.  Niti s sosednjo vasjo ni imel niti veliko stika.

Enkrat tedensko je vstopil v sakralni objekt obzidanega Ptuja, se tam čudil veličastni arhitekturi, freskam in vitražu peklenskih ter rajskih podob. Doživel je senzacijo, obenem pa med mašo molil o Salve regina, mater misericordiae, o dulcios Virgo Maria, v jeziku, ki ga ni razumel.

Najbližji stik z bukvami je imel v trenutkih, ko je moral pred dacarjem ob tlaki zemljiškemu gospodu stisniti desetino še  cerkvenemu gospodu. Dacar je stvar zapisal v Gorske bukve, obenem pa je Jožetu namignil, naj naslednjič napreša še malce več vina. Zahvaljujoč izumu vinske preše, je travniški Jože pridelal nekaj še zase. To pa je tudi edina preša, ki jo je travniški Jože poznal.

Neke vrste prešo pa pozna tudi Jožetov daljni pravnuk Tim. V fitnesu, v katerega redno zahaja, naredi več pritiskov na tako imenovano fitnes prešo, kot je v zadnjem letu prebral besed leposlovnega čtiva. Sicer občasno na spletnih omrežij prebere kakšno o fuzbalu ali kakšen komentar v fb skupini “Marjetka Vovk naj zapusti šov Slovenija ima talent”.

Čeprav Tim danes svojo ekspresivno individualnost uživa kot nekakšen atomski delček v mozaiku dobe informacij, pa dejansko relevantnih informacij o svoji prihodnosti ne procesira. Novinarka javne televizije mu v jeziku evrobirokratščine ali pravne latovščine le plasira fakte zanj na prvo žogo brezveznega. Podobno kot je Jože svoje čase sprejemal latinščino. Jezik senzacionalizma pa razumeta oba, tako Jože v podobah mogočnih vitražev kot Tim v resničnostnih šovih.

Meto pa bolj kot teksti zanima tekstil. Mimo praznika reformacije jo zanimajo nakupni kuponi, ki jih bo unovčila za prihajajoči črni petek. Predtem bo še spekla purana, ki je zadišal prvim kolonizatorjem Plymoutha, ko so ti pokadili pipo miru z Indijanci, nato pa na zastonjski parceli novega sveta poželi prvo rundo koruze. Prvotne naseljence so nato v veliki meri pobili, preostanek zbasali v rezervate in jih založili s poceni alkoholom. Meta bo po vzoru njenih idolk pripravila večerjo za ameriški zahvalni dan, dan po tem pa si bo nakupila za celo omaro novih cot.

Tim si bo kupil grafično kartico s popustom.
--------------------------------------------------------
Sporočilo v steklenici na radijskih valovih današnjega Čisto pravnega gusarja lahko strnemo v naslednjo premiso. Če s svečo prižgeš drugo svečo, prva ne ugasne!

Morda imamo probleme s tem, da so sveče postale negorljive. Živimo v neki novi dobi novega sveta populistov in popustov, v glave pa si pogosto prdimo brezvezne banalnosti, ki pačijo tok relevantnih informacij.

Čeprav živimo vsak v svojem lastnem mehurčku, se še lahko spomnimo, da je prava senzacija sveta - svet sam. 

Hvala posadka, ker ste vztrajali z nami na današnji radijski plovbi po valovih reformacije in tiskanega medija. Želimo vam lepe počitnice kolonialnega krompirja. Ali lep dela prost dan reformacije. Ali kul praznik mrtvih duhov. Kakor vam je ljubše.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Uroš, no, pa sem poslušala zanimiv in nenavaden zgodovinski sprehod po poteh preko Tudorjev, protireformatorjev, pisne rabe slovenskega jezika s Trubarjem itd. itd., vse s prepletanjem preteklih in današnjih dni kreativne svobode oz. nesvobode ... Kaj naj rečem, poučno, zamišljeno avtorsko pronicljivo in predstavljeno z res veliko znanja, pa še šaljivo in z bodicami obenem, da se moraš kar zamisliti o današnjem času, ko se prebujajo razne nestrpnosti, glede na izkušnje iz preteklosti. Čestitke! Pa tudi bralca besedila sta bila odlična, posebno bralka s svojo igro in poudarki.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness