Povolilnih Akademskih 15

Drage poslušalke, dragi poslušalci, pozdravljeni v oddaji Univerzitetne redakcije Radia Študent, ki vam prinaša informacije o dogajanju s področja visokošolske politike, univerze, študentske politike in izobraževanja nasploh, tudi v pasje vročih, predpočitniško ležernih dneh. 

Vroče, čeprav nič kaj predpočitniško ležerne pa so tudi razmere v Čilu, kjer študentje, učitelji in starši s serijo množičnih protestov in zasedbo univerz nadaljujejo boj proti vse splošni komercializaciji izobraževanja. Prejšnji četrtek so policisti s pendreki, vodnimi topovi in solzivcem poskušali razgnati protestnike na miroljubnem shodu, pri čemer je bilo več ljudi huje ranjenih, stotine pa aretiranih. Po shodu so čilski karabinjerji brutalno vdrli v glavni kampus zasedene Universidad de Chile in pri tem aretirali in poškodovali več študentov. Kljub nasilju univerza še naprej ostaja okupirano ozemlje. O spopadih s policijo poročajo tudi iz drugih delov države.

Iz Južne pa v Severno Ameriko, kjer aktivisti v Filadelfiji boj za javno šolstvo bijejo nekoliko drugače. Skupina štirih učiteljev in staršev je v ponedeljek začela gladovno stavko, zaradi zaprtja 23-ih javnih šol in množičnega odpuščanja strokovnega kadra, v katerem je izgubilo delo slabih 4.000 pedagoških delavcev. Stavkajoči so se utaborili kar na stopnišču pred filadelfijsko pisarno guvernerja Toma Corbetta. Zaradi zapiranja šol pa je devet staršev v Chicagu za krajši čas zavzelo učilnico šole Lafayette Elementary, ki je ena izmed 47 čikaških šol, ki jim grozi zaprtje.

Sedaj pa v Evropo. Iz Irske poročajo o ustanavljanju in delovanju skupin, ki pri vladi lobirajo za irske privatne univerze. Doseči želijo izenačenje položaja študentov javnih in zasebnih fakultet, saj slednjim ne pripadajo ugodnosti v obliki različnih državnih subvencij. Argument, da državne subvencije niso namenjene študentom, ki si lahko privoščijo zasoljene šolnine zasebnih fakultet, je odrinjen na stran. Pri prepričevanju javnosti pa se za izboljšanje položaja zasebnih fakultet uporablja priročna kategorija dobrobit študentov, saj da so nekateri študentje pač primorani obiskovati zasebne izobraževalne ustanove, ker niso bili sprejeti na želen študijski program na javni fakulteti.

Britanska Komisija za socialno mobilnost in revščino otrok pod vodstvom nekdanjega laburističnega ministra Alana Milburna ugotavlja, da so postale britanske elitne univerze v zadnjem desetletju še bolj nedostopne študentom iz manj privilegiranih socialnih okolij. Da bi sistem višjega izobraževanja postal bolj reprezentativen, bi univerze iz elitne skupine, imenovane Russel group, morale sprejeti vsaj 3.700 več maturantov iz državnih srednjih šol. Milburn ugotavlja, da del odgovornosti za neenakost možnosti sicer nosijo državne šole, saj njihovi učenci dosegajo nižje ocene, vendar je problem predvsem v univerzah, ki v sprejemnem procesu zapostavljajo učence državnih šol. Milburn dodaja še, da bi univerze v izbirnem procesu morale upoštevati več informacij o socialnem ozadju bodočih študentov, njihovi etnični pripadnosti in izobrazbi njihovih staršev, saj o potencialu posameznika ne govorijo le ocene. Elitne univerze odgovarjajo, da je v njihovem interesu bolj kot socialna pravičnost to, da dobijo študente z najbolj debelimi denarnicami - pardon, da dobijo najboljše študente.

Neenakost v visokošolskem sistemu in pasivnost elitnih univerz iz združenja Russel Group pri poskusih povečanja vpisa študentov iz revnih družin pa je le eden izmed razlogov, da je približno 20 študentov, povezanih v skupino Protect the Public University – Warwick okupiralo prostore senata tamkajšnje univerze. Študentje opozarjajo, da univerza postaja prostor enormnih neenakosti, ki jih je še povečal lanskoletni dvig šolnin. Njihov protest je operjen še proti neupravičenemu povišanju plače rektorja za 42.000 funtov, outsourcingu univerze, vse večjemu številu prekerno zaposlenih delavcev in proti tamkajšnji študentski organizaciji, ki je zgolj podaljšek menedžmenta univerze.

Britansko otočje pa razburja tudi razkritje zaupnega poročila, ki ga je Rothschild investment bank novembra 2011 pripravila za ministrstvo za gospodarstvo. V njem je z zvišanjem obrestnih mer predlagana sprememba pogojev odplačevanja študentskih posojil, starih tudi več kot 15 let. Taka sprememba bi pomenila, da se bo tudi bivšim študentom, ki so svoje izobraževanje že zdavnaj zaključili, čas odplačila študentskega posojila podaljšal za več let. Nizke obrestne mere naj bi odvračale potencialne investitorje pri že dalj časa izraženi nameri vlade, da privatizira shemo študentskih posojil.

Sedaj pa k domačemu univerzitetnemu dogajanju. Ta torek so potekale volitve za rektorja Univerze v Ljubljani za obdobje od 2013 do 2017, na katerih sta se za prestižni položaj potegovala dr. Ivan Svetlik in dr. Janez Duhovnik. O rezultatih, udeležbi, neveljavnih glasovnicah in o tem, ali ne ravno visoka volilna udeležba z velikim številom neveljavnih glasovnic vpliva na legitimnost novoizvoljenega rektorja, smo se pogovarjali s predsednikom volilne komisije, dr. Mihom Juhartom:

/////////////////////////////////////////////////////////////

Izjava v posnetku

/////////////////////////////////////////////////////////////

Juharta, sicer tudi prorektorja univerze, smo povprašali še, kaj pričakuje od novega rektorja:

/////////////////////////////////////////////////////////////

Izjava v posnetku

/////////////////////////////////////////////////////////////

Razlog za veliko število neveljavno oddanih glasovnic pa je, poleg že omenjene odločitve Študentskega sveta univerze, prav gotovo tudi poziv senata Akademije za glasbo k bojkotu volitev z oddajo neveljavne glasovnice. Razloge za tako potezo pojasnjuje dekan Akademije, Andrej Grafenauer:

/////////////////////////////////////////////////////////////

Izjava v posnetku

/////////////////////////////////////////////////////////////

Medtem ko so nekateri na nevzdržni položaj opozarjali z neglasovanjem, pa so drugi to počeli ravno obratno, torej z glasovanjem. Ker strokovni oziroma nepedagoški delavci univerze pravice do glasovanja nimajo, so na šestih fakultetah izvedli vzporedne volitve za rektorja. Zakaj, kako je glasovanje potekalo in kakšni so bili rezultati, nam je pojasnila Mirjam Kotar, predstojnica Osrednje družboslovne knjižnice Jožeta Goričarja:

/////////////////////////////////////////////////////////////

Izjava v posnetku

/////////////////////////////////////////////////////////////

Na skupne uradne rezultate neuradnih vzporednih volitev strokovnih delavcev FDV-ja, AGRFT-ja, Fakultete za farmacijo, Fakultete za arhitekturo, Teološke fakultete in Fakultete za strojništvo še čakamo in bodo objavljeni na spletni strani Svobodne univerze.