Od protislovij realsocializma do delavske politične ekonomije: pridobitve Jugoslavije

Od protislovij realsocializma do delavske politične ekonomije: pridobitve Jugoslavije

Recenzija dogodka
Samary

6. marca je v Stari elektrarni v sklopu predavanj, ki jih organizira Inštitut za delavske študije, predavala ekonomistka Catherine Samary, predavateljica na univerzi St. Denis v Parizu, sodelavka inštitutov ATTAC in Espace Marx ter aktivna članica raznih levih političnih organizacij.

Catherine Samary jemlje navdih v polemiki, ki se je v dvajsetih odvijala med Preobraženskim in Buharinom o vprašanju, kako razumeti dogajanje v predstalinovski Sovjetski zvezi. Izpostavlja stališče Preobraženskega, da prehodne socialistične družbe zaznamuje konflikt med nasprotujočima si logikama zakona vrednosti in zakona socialistične akumulacije.

Kot je izpostavil nemški marksist Ernest Mandel, Marx sam nikoli ni dobil priložnosti, da bi svoje teorije o socializmu preizkusil na konkretnem empiričnem primeru, na način, kot je to lahko počel s kapitalističnimi družbami. Diskusije v dvajsetih letih o Sovjetski zvezi tako predstavljajo dragoceno izkušnjo svobodne intelektualne debate med marksisti, ki se zares začne z nastankom prve socialistične države na planetu, vendar konča z vzponom stalinizma.

Catherine Samary vidi sebe in Michaela Lebowitza kot dediča pristopa Preobraženskega. Ta temelji na predpostavki, da socialistični sistem ni nekaj partikularnega in diametralno nasprotnega kapitalizmu, temveč gre za pojav, ki vsebuje več produkcijskih razmerij z različnimi, med seboj tekmujočimi logikami. Z Lebowitzem se strinja tudi glede poudarka na samoorganizaciji delavcev kot ključnega dejavnika v razreševanju teh nasprotij. Po drugi strani pa predavateljica v primerjavi z Lebowitzem pri sebi izpostavlja bolj konkreten zgodovinski pristop in kompleksnejšo formulacijo nasprotij v socialističnih sistemih.

Formulacija nasprotij pri Catherine Samary vključuje še dimenzijo narodnosti, ki so predstavljale oviro pri vzpostavitvi družbene pogodbe skupne države. Drugi dodatek k formulaciji nasprotij je razmerje med avantgardno partijo in delavskimi množicami. Čeprav je pri avantgardni partiji, potem ko se enkrat znajde v vodilnem položaju, vedno prisotna tendenca k birokratizaciji in odtujitvi od delavskega razreda, pa predavateljica poudarja razlike med posamičnimi primeri. Politične elite v času Tita so nekaj drugega kot sočasne politične elite v času Caucescuja in prinašajo zelo drugačne posledice za delavski razred, nikakor ne nujno transformacije nazaj v kapitalistična družbena razmerja.

Kompleksnosti tega vprašanja so se po mnenju Samaryjeve najbolje zavedali v šestdesetih v Jugoslaviji in na Kubi. V Jugoslaviji so humanistični marksisti, zbrani okoli revije Praxis, branili principe samoupravljanja proti očitkom o dvojni alienaciji, tako s strani trga kot s strani države. Na Kubi pa je Ernesto “Che” Guevara, ki je prevzel vodenje centralne banke takoj po revoluciji, polemiziral s Charlesom Bettelheimom, ki je zavoljo povečevanja produktivnosti zagovarjal avtonomijo podjetij. Che Guevari, ki se je bal, da bi konkurenca med podjetji privedla do stopnjevanja pritiska na delavce in s tem vnovič ogrozila socialno kohezijo, je bil bližje sovjetski model centralnega upravljanja. Ernest Mandel, tretji udeleženec v tej debati pa je poudaril pomen sodelovanja in kolektivne materialne spodbude.

Takšen pristop se zdi smiseln tudi predavateljici, ki meni, da je omejevanje privatne lastnine produkcijskih sredstev vsekakor temeljna značilnost socialističnih sistemov, vendar da ti lahko in tudi morajo znati uporabljati tudi trg in zakon vrednosti za spodbujanje učinkovitosti. Po mnenju Catherine Samary se ne smemo odreči izkušnjam modelov tržnega socializma, hkrati pa jih ne moremo interpretirati z enakimi koncepti kot kapitalistične družbe.

Celotno predavanje si lahko ogledate na spletni strani in Youtube kanalu Inštituta za delavske študije. V tem tednu so na sporedu kar trije dogodki. Danes ob 18. uri se na sedežu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije zgodi pogovor z enim izmed najvidnejših marksistov na svetu ta trenutek, Michaelom Heinrichom. Jutri ob 18. uri v Stari Mestni elektrarni predava ekonomist Michael Roberts o socializaciji in demokratizaciji bančništva. Predavanje bo služilo kot uvod v tretji dogodek tedna, simpozij o socializaciji bank, ki se bo odvijal v petek in soboto, 14. in 15. marca, ponovno na Zvezi sindikatov na Dalmatinovi. Vabljeni, vstop na vse dogodke je prost.

Poročilo je spisal Dragan Nikčević.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Zakaj je na RŠ še vedno oddaja DPU če delavsko pankerska univerza ne obstaja več pod tem imenom?

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness