O tovarni Rog

O tovarni Rog

Oddaja
vhod v tovarno

Rog je tik pred rušitvijo, mi pred vprašanjem o primernosti MOL projekta kulturnega centra. Javno #pismo išče vaša mnenja! 01-242-88-00 ali komentirajte na spletu in na Twitterju (#psimo). 


Čistopis 9. Javnega pisma:

Cenjeno vodstvo Mestne občine Ljubljana
in zainteresirana javnost,

zadeva je preprosta. Trubarjeva ulica, kjer leži tudi komplesk Tovarne Rog, vedno bolj živi, je srčna ulica, trgovince so kul - ima kozmopolitanski karakter. Zdi se, da je naslovljen primer klasična zgodba oživitve nekega dela mesta, ki ga nato kapital gentrificira. MOL tega niti ne skriva, saj kulturo očitno razume kot način drzno velikih investicij v mesto, kar že osem let prikazuje na predstavitvah na največji nepremičninski konferenci v Cannesu. Če bi MOL imel res neko vizijo, ne bi vlagal v RogLab, ki bo verjetno gradbena jama, temveč v Dravlje. 

Če bi se dvajset (20) v Rogu delujočih društev uspelo trdneje povezati, bi se dalo več narediti. Sedanja situacija, ki se navzen morda kaže kot neurejena, je posledica verjetnih nesoglasij uporabnikov v preteklosti, h katerim so nedvomno prispevale prav mestnoobčinarske intervencije. S pozitivnimi akcijami se je začelo prepozno - bojimo se, da ne bodo imeli dovolj časa za ozaveščanje. Ampak - ko se bodo ekipe povezale v skupnem sržu, ki zdaj peša, se nikjer ne bo rušilo! 

Začnite znova: dogovori so bili sklenjeni, pa so jih zajebali (Zoki je na začetku postavil pogoj, da ne sme nihče tam spati - ta pogoj je bil kasneje prekršen), zato zdaj nejevolja na eni in drugi strani. Če se deležniki spet posedejo skupaj, se mogoče da kej dogovoriti. 

Zoran Jankovič je v začetku županovanja uredil vprašanje črnograditeljstva tudi v naselju v Rakovi Jelši, kjer je MOL utegnila skelniti dogovore z lokalnim prebivalstovm, napeljati vodovod in zagotoviti drugo infrasturkturo za legalizacijo neformalne, „shady” scene. Rog ni nič drugačen - ne gre za posameznike, ki bi skovatali zasebno lastnino, ampak delovanje v korist javnega dobrega. Naj jim Mestna občina nudi infrastrutkurno pomoč tako, da uredi minimalne tehnične pogoje za izvajanje dejavnosti (na primer, fasado).  

Razumeti je potrebno tudi razliko med Rogom in Metelkovo. Z nastankom Zveze za Metelkovo se je v 80. letih oglasila zahteva po umiku vojske z mesta. Takrat so Mestne oblasti eksplicitno dovolile uporabo prostorov po izselitvi vojske. Kljub kasnejšemu obžalovanju MOL za to odločitev, je nastala obvezujoča pravna podlaga. Rogovci tega še niso dosegli. 

Župana Jankoviča, ki je ipak levičar, pozviamo, naj pogosteje obišče Rog! 

In še: Rog moramo braniti! Če nas pri tem ne podre cela mestna četrt, še ne pomeni, da ni vredno nadaljevati z aktivnostmi. Kljub apatičnosti dela prebivalstva, vemo, da ljudje gledajo na obrambo Roga tudi kot na obrambo skupnega, posebno starejši, ki so spremljali privatizacijo. Mi smo lahko ofenzivni; kako se bo odzval Jankovič, bomo še videli.

--Poslušalstvo Radia Študent

3. maja je Skupščina uporabnic in uporabnikov avtonomne Tovarne Rog na Mestno občino Ljubljana naslovila svoje javno pismo, ki ga pobuda Ohranimo Tovarno Rog objavlja na socialnem omrežju Facebook

Namen tega pisma je jasno sporočiti, da uporabnice/-ki Avtonomne tovarne Rog stojimo skupaj in smo organizirane/-i v obliki Skupščine, s katero je mogoče nemoteno komunicirati, in ki jo navsezadnje priznava tudi Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL). Ne moremo pristati na tip govora, ki ga v odnosu z nami trenutno uporablja Mestna občina in gospod Janković osebno. Uspešen dialog izhaja iz medsebojnega priznavanja in spoštovanja enakovrednosti pozicij sogovornikov. Kar smo dobile/-i do sedaj so bila kvečjemu obvestila, izhajajoča iz temeljnega nepoznavanja naše situacije.

Občina je slepa za dejstvo, da Tovarna Rog že danes predstavlja pomemben del kulturnega mozaika Ljubljane, da že je socialni, kreativni, športni in kulturni center, predvsem pa, da ima kot taka ogromen potencial za prihodnost. Z napovedanim posegom, ki ignorira dinamike ustvarjanja kreativnih prostorov, bi občina izgubila in ne izkoristila potencial, ki ga mesto Ljubljana s svojimi prebivalci že priznava in podpira.

MOL namerava v svoj projekt alternativnega Centra Rog vložilti gromozansko količino sredstev, ki pa jih trenutno nima, zato ne more z ničemer zagotoviti, da ne bo ponovila samo še ene prazne gradbene jame. Predvideno finančno investicijo v Tovarno Rog razumemo kot nesmotrno porabo občinskih sredstev, saj Tovarna takšne dokapitalizacije za uspešno delovanje sploh ne potrebuje, obenem pa teh sredstev vedno primanjkuje za socialne, izobraževalne in kulturne programe. MOL-u se z rušenjem dejansko mudi le zato, ker mora do 14. junija vzpostaviti gradbišče, kar je prvi korak k projektu, katerega sicer podaljšuje že skoraj desetletje.

Uporabnice/-ki želimo svojim aktivnostim zagotoviti prihodnost in razvoj pod našimi pogoji, saj smo z lastnim časom, denarjem, delom, delovanjem in mislijo vzpostavili nekaj, kar je v interesu mesta, in obenem preprečili propadanje stavbe, ki jo je MOL vsa ta leta zanemarjala. Rog je v tem času postal prostor, v katerem ustvarjajo in delujejo raznolike kulturne, družbene in politične prakse, ki ves čas pronicajo tudi v druge družbene sfere in so s tem nepogrešljive za mesto in njegove prebivalce. Vsaka kultura namreč potrebuje neformalne in odprte prostore, kjer se nove in drugačne ideje ter pobude lahko realizirajo brez omejitev že vzpostavljenih ustanov. Prostore v Rogu lahko med drugim razumemo kot laboratorije, ki s svojo vsebino sodelujejo tako z javnimi, nevladnimi in privatnimi institucijami kot tudi z drugimi samoniklimi prostori ter so tako aktivni tudi zunaj Tovarne.

Ljubljani ne grozi uničenje nekaj sten in streh, ampak uničenje enega večjih centrov kulturne produkcije, v katerem je svoj prostor našlo stotine glasbenic_kov, mladih filozofinj_ov, antropologinj_ov in sociologinj_ov, gledaliških skupin, pesniških in filmskih večerov, bralnih seminarjev, prosilcev za azil, zabav, debat in skejteric_jev, aktivistk_ov in simpozijev, umetnic_kov, fotografinj_ov in pesnic_kov, vrtnarskih krožkov, cirkusantk_ov, nevidnih delavcev ter pokvarjenih in nato popravljenih koles.

Kako to, da je naprimer Metelkova ena izmed glavnih znamenitosti Ljubljane in danes neodtujljiv del kulturne identitete mesta, če ne ravno zato, ker si je uspela izboriti možnost avtonomnega in neformalnega razvoja ter s tem zagotoviti svojo unikatnost. Prav tako je unikaten Rog, in geslo, da Ljubljana ne potrebuje še ene Metelkove, govori predvsem o tem, da MOL ne razume ničesar o samoniklem delovanju. Potencial Roga smo mi, njegovi Uporabnice in Uporabniki, ki smo v desetih letih samoorganiziranja uspeli zgraditi prostor/prizorišče z edinstveno in mednarodno prepoznano identiteto.

Nekoč so bila kolesa proizvedena v Tovarni Rog znana in uporabljana širom Jugoslavije in onkraj. Danes kolesje Tovarne deluje naprej, le da smo zamenjali prestavo. Desetletje smo Rogovke in Rogovci v negotovih pogojih vzdrževali in gradili prostor in ne bomo pustili da ga MOL brez pravega vpogleda in vizije uniči. Nikakor nočemo izključevati sodelovanja z mestnimi oblastmi, želimo le, da se pogovarjamo več in na drugačen način, kot smo se do sedaj.

Občino pozivamo, da prepozna vrednost, kvaliteto in potencial obstoječih praks ter jih infrastrukturno podpre. Prepričani smo, da lahko skupaj z bistveno manjšimi sredstvi Ljubljani ponudimo mnogo več od MOLovega projekta za Center sodobnih umetnosti Rog.

V Rogu smo v zadnjih letih ponovno vzpostavili redno Skupščino uporabnikov Tovarne Rog, zagnali okrog 10 novih prostorov in na splošno razširili svoje delovanje. Prav tako smo onemogočili tiste, ki so destruktivno vplivali na prostor, skupnost uporabnikov in bližnjo okolico. Izpeljali smo prenekatere infrastrukturne izboljšave in popravila. Pridobili smo mnogo novih uporabnic_kov in izboljšali javno podobo.

Veliko se je spremenilo sploh v preteklih nekaj mesecih, zahvaljujoč tudi pritiskom MOL. Danes Uporabnice in Uporabniki skupaj odločno nasprotujemo samovoljnim posegom občine in smo v postopku izdelave lastne vizije razvoja prostora, ki demokratično nastaja znotraj skupščine in izhaja iz potencialov obstoječih vsebin. Zavedamo se, da nekaterih infrastrukturnih problemov ne moremo rešiti sami, želimo pa, da se o morebitnih posegih z MOL dogovarjamo. Tovarna Rog deluje, poskrbimo, da se skupaj s svojimi uporabniki razvija še naprej!

--Skupščina avtonomne tovarne Rog

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Metelkova je povsem zvodenela. Tako reksi- dokapitalizirana.
Rog ta hip v Ljubljani predstavlja edini pravi andergraund...
Hkrati z Rogom je napadena nasa svoboda.
Bo "Mesto heroj" ubranilo svoja osvobojena ozemlja?

Alo, banda, gremo vsi lezat pred buldozerje!
Irak je dalec, Rog pa nam rase iz cela.

Kaj bo dogajalo z Rogom bo v veliki meri odvisno ZGOLJ od VAS, Ljubljančanke in Ljubljančani. Če želite imeti, četudi še tako "majhne", prostore v katerih se je možno iti enakosti, potem boste šli ležat pred buldožerje, v nasprotnem bo LJ le še malo bolj neenaka, aneda. Le zunaj pa so tisti prostori, kjer boste enaki morda kdaj vzeli svoje mesto, v svoje roke, in bodo "rogovi" iz čela rasli zgolj tistim, ki tega mesta ne bodo mogli več pljačkati.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness