Kapital ubija življenja – ukinimo sežigalnico smeti Anhovo

Kapital ubija življenja – ukinimo sežigalnico smeti Anhovo

Oddaja
18. 9. 2020 - 12.00

Kapital ubija življenja – ukinimo sežigalnico smeti Anhovo

Poziv na protestno akcijo Za naravo ob Sočo

V soboto, 19. 9., se bo od desete ure dalje vzdolž celotne reke Soče protestiralo proti uničevanju okolja in človeških življenj zavoljo dobička. Ob šestnajsti uri pa bo manifestiranje kulminiralo v protestnem pohodu od Anhovega do Deskl.

V osrednjem delu oddaje pa smo se pogovarjali z Društvom EKO Anhovo in dolina Soče - več informacijo o "cementarni" in ostalih okoljskih bojih v Anhovem lahko najdete na: EKO Anhovo in dolina Soče – društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo

*******************************************************************************************

Kapital ubija življenja – ukinimo sežigalnico smeti Anhovo

Poziv na protestno akcijo Za naravo ob Sočo

 

V soboto, 19. 9., se bo od desete ure dalje vzdolž celotne reke Soče protestiralo proti uničevanju okolja in človeških življenj zavoljo dobička. Ob šestnajsti uri pa bo manifestiranje kulminirala v protestnem pohodu od Anhovega do Deskl.

Razni lobiji nas vedno znova prepričujejo o neizbežnosti velikih posegov v naša okolja, kot so nove elektrarne na reki Soči. V času ekonomske nestabilnosti, ko je ena redkih gonilnih sil realnega gospodarstva ostalo gradbeništvo, se takšni megainfrastrukturni projekti pričakovano, eksponentno množijo, saj gospodarstvo še posebej v kriznih časih potrebuje sveže investicije – najraje s strani javnega denarja, pa čeprav v neuporabne projekte. Poleg ogromnega števila na novo načrtovanih hidroelektrarn velja izpostaviti še drugi tir, tretjo os in nov blok krške nuklearke.

Po drugi strani pa je gospodarstvo zavezano globalnemu trgu, ki narekuje privatizacijo in odprodajo uspešnih podjetij njihovim večjim tekmecem, da se ti znebijo konkurence. Posledično se podjetja zapirajo, vse to pa vodi v neproduktivno, odvisno in servilno družbo brez lastnih virov in produkcijskih sil, ki nima nič več ponuditi trgu.

A elite s tem še ne postanejo brezposelne, saj je takšne osiromašene družbe še lažje izkoriščati in jim vsiljevati lastne interese. Zavoljo dobička peščice in nekaj slabih delovnih mest postane sprejemljivo uničevanje ogromnih površin rodovitne zemlje in gozda za umazano industrijo, kot je na primer lakirnica avtomobilov Magna, ki je – mimogrede - v Hočah že zaprla svoja vrata, medtem ko vozi delavce z lokalnimi plačami na nočno delo v avstrijsko podružnico.

Še eden od čedalje več takšnih primerov je sežigalnica smeti, sicer tudi cementarna in nekoč tovarna azbesta v Anhovem. Ker se cementa ne splača več izdelovati, raje pošiljajo polizdelek – klinker, sicer najbolj umazan del proizvodnje, v Italijo, sami pa raje uvažajo in sežigajo smeti.

Tudi v tem primeru gospodarske in politične klike tako na lokalni kot tudi državni ravni delujejo utečeno in podporno. Skupaj odpirajo knjižnice, skupaj pišejo zakone, prelagajo odgovornost druga na drugo, predvsem pa trdijo, da so trajno opustošenje okolja, ubijanje življenj in posledično socialno osiromašenje lokalne skupnosti tako v državnem kakor lokalnem interesu.

Jasno je, v čigavem interesu je država, kakor tudi, kdo profitira v lokalnem okolju. Morda se včasih zdi, da se v takšne arogantne prakse ne da posegati, vendar iz izkušenj vemo, da to ni nemogoče. Mnogim ni vseeno, kaj se dogaja v njihovi okolici, in mnogi so se pripravljeni izkoriščevalskim praksam tudi pogumno zoperstaviti, kakor so to storili mnogi v lokalni skupnosti okoli tovarne Anhovo. Zato podpiramo njihov boj in pozivamo k udeležbi na sobotni akciji Za naravo ob Sočo. Izkoristimo manifestacijo, da se spoznamo, povežemo in skupaj kujemo prihodnje boje.

Več informacij o samem dogodku lahko najdete na spletni strani Balkan River Defence.

***********************************************************************************

Intervju EKO Anhovo

 

Društvo EKO Anhovo in dolina Soče – društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo, ki je nastalo pred petimi leti, izhaja iz civilne iniciative, ki še posebej naslavlja onesnaževanje okolja zaradi sežiganja odpadkov v cementarni Salonit Anhovo d.d., naslavlja problematiko onesnaževanja bivalnega okolja, s prstom kaže na zgodovino azbestnih bolezni zaradi azbest-cementne proizvodnje, ter se bori za konec sežiganja in posledično onesnaževanja zraka v Anhovem in okolici. Njihov bistven cilj je ozaveščanje lokalnih prebivalcev o posledicah onesnaženja industrije.

V cementarni so s sosežigom začeli v 80ih letih, s pilotskim projektom, ko so začeli sosežigati izrabljene avtomobilske pnevmatike za potrebe pridobivanja energije. Logika vodilnih v cementarni je, da več odpadkov, ko sežgejo, manjši ogljični odtis puščajo za seboj, saj za to porabijo manj trdih goriv in s tem prispevajo k čistejšemu okolju.

Dnevno je to približno 300 ton smeti. Direktor Salonita je večkrat izjavil, da je njihov cilj 100% sežig, zaradi česar se v društvu Eko Anhovo sprašujejo, ali v tem primeru sploh še gre za cementarno, glede na to, da se preživlja s sosežigom smeti. Sosežigalnica ima dovoljenje za sežig 109.000 ton odpadkov, med katerimi je lahko 1500 ton nevarnih odpadkov, gorijo pa predvsem uvoženi odpadki. Na ARSO so zaprosili za četrtinsko povečanje dovoljenega sosežiga, kar bi znašalo sežig 135.000 ton odpadkov na leto. Društvo Eko Anhovo je na to problematiko zavzeto opozarjalo in v državnem zboru doseglo, da se povečanje dovoljenega sežiga zaenkrat označi kot neprimerno.

Prebivalstvo plačuje ogromno ceno za dobičke proizvodnje in nekaj delovnih mest, ne glede na to ali so investitorji tuji ali domači. Skupnost od tega dobička nima veliko/nič, čeprav se podjetje predstavlja kot naklonjeno in dobrodejno za lokalne prebivalce in njihovo gospodarstvo.

Velika večina ljudi, ki dela po pisarnah in v vodstvu, ni iz lokalnega okolja. S tem, kdo so lastniki/investitorji in ali obstajajo podobne zgodbe v drugih okoljih, kjer so prisotni lastniki cementarne, se društvo Eko Anhovo ne ukvarja. S svojimi apeli naslavlja predvsem državo.

V preteklih letih je v javnosti zelo odmeval boj društva Ekokrog proti cementarni Lafarge iz Trbovelj, ki je bila zaradi pritiskov prisiljena ustaviti sežiganje odpadkov. Ob tem je pomembno poudariti, da je cementarna iz Trbovelj manjši onesnaževalec od cementarne iz Anhovega. V Sloveniji je v letih od 2013 do 2018 devet proizvodnih obratov v zrak spustilo 45.796 kilogramov benzena, od tega Salonit 18.750 kilogramov (41 odstotkov), Lafarge pa 2791 kilogramov (6 odstotkov).

600 zdravnikov je odločevalce pozvalo k bolj previdnemu ravnanju pri podeljevanju dovoljenj za dejavnost sosežiga. Zaradi dolgotrajnostne obremenitve okolja, je širše področje Anhovega veliko bolj obremenjeno z boleznimi, ki so posledica uporabe azbesta.

Cilj delovanja društva je prenehanje sosežiga v cementarni in sanacija okolja. Država mora sprejeti nek sanacijski načrt, oziroma mora k temu pristopiti aktivno. Društvo sicer ima vizijo sanacije degradiranega okolja, ki Srednjesoško dolino vidi kot primerno za trajnostno gospodarstvo, obrti in turizem, v glavnem za aktivnosti, ki bodo sprejemljive za okolje, ki je bilo onesnaženo 100 let in ki nanj nimajo tako močnega vpliva, kot ga ima cementarna. Zaradi močne industrije v tako majhnem okolju, se druge podjetniške iniciative v zadnjem stoletju niso razvijale. Tudi pridelovanje hrane zaradi onesnaženosti okolja ni primerno.

V soboto, 19.9.2020, bo društvo Eko Anhovo gostilo akcijo Za naravo ob Sočo.

*****************************************************************************

Kilave čire-čare

Kompava

Rastlino kompava poznamo pod različnimi imeni, najbolj kot bodečo nežo. Poleg tega pa jo opisujejo še z imeni konjska potica, kozja potica, kužnica, pumpava, sitnec, veliki striček, vražji striček, kampaneža, brdavža, dodaneža. Zelišče se kot zdravilna zel uporablja že od antike, najbolj je uporabna korenika.

Posušena korenika je v ljudskem zdravilstvu znana kot protistrup, s katerim so zdravili celo kačje pike. Poleg tega naj bi delovala kot blago odvajalo in lečila kožne bolezni, razne razjede, čire in lišaje. Poleg tega pa se je uporabljala pri zobobolih in drugih boleznih ustne votline. Kompavo so največkrat pripravili kot poparek z vodo ali za določen čas namočili v vinu ali kisu.

Poleg tega pa so z njo zdravili tudi živino, kjer so jo prav tako uporabljali pri vseh težavah s kožo in za izboljšanje prebave živali. V Franciji in Švici so jo uporabljali tudi kot sirilo za pripravo različnih mlečnih proizvodov. Poleg vseh uporab v zdravilstvu pa je bodeča neža nekoč služila za naravni barometer, saj se pri nizkem zračnem tlaku cvetovi rastline zapro, kar je največkrat pokazatelj bližajočega se slabega vremena.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.