práščiti -im dov. (á ȃ) nar. 
1. steči1, švigniti: fant je praščil iz hiše; zajec je praščil v gozd / mačka mu prašči za vrat skoči
2. v zvezi praščiti v smeh nenadoma glasno zasmejati se: vsi so praščili v smeh 
● nar. praščil je papir v ogenj vrgel