O predlogu Uredbe o samozaposlenih v kulturi

O predlogu Uredbe o samozaposlenih v kulturi

Mnenje, kolumna ali komentar
30. 11. 2016 - 13.30

Državni zbor je 4.11.2016 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), ki za sabo med drugim prinaša tudi Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi, objavljeno 14.11.2016. Določene spremembe v obravnavanem predlogu po mnenju Radia Študent predstavljajo neustrezne in nesorazmerne ukrepe.

V splošnem se trend sprememb nagiba v smer zaostrovanja pogojev za pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi in pravic do plačila prispevkov za socialno varnost iz državne blagajne, kar ima vrsto problematičnih učinkov. Zaradi podaljšanja obdobja na 5 let so sedaj kvantativni kriteriji občutno višji, seveda tudi v razmerju do kvalitete, kar sili ustvarjalce na področje kulturo v hiperprodukcijo, ki v že tako zahtevnih pogojih za ustvarjanje še dodatno znižuje možnosti za kvalitetno delo; seveda se poleg tega v uredbi zvišujejo tudi zahteve po kakovosti. S tem je dodatno otežen tudi vstop mladim, ki so še na začetku procesu formiranja v določen poklic. Poznate na primer mladega kritika/recenzenta, ki bi v obdobju do dveh let po končanem študiju  pod normalnimi pogoji (lahko) objavil 50 kritik, ali pa izdal 2 monografiji?

Menimo, da so ravno interesi mladih, ki šele vstopajo na področje kulture in zato posledično niso konkurenčni že uveljavljenim ustvarjalcem, tisti interesi, ki jih nova zakonodaja in predlog nove Uredbe najbolj zanemarjata. Mlade generacije, ki v večini soustvarjajo program Radia Študent, so hkrati tiste, ki so v današnjem času v najizrazitejšem prekernem položaju, zato se čutimo dolžne, da (skupaj z ostalimi akterji) zastopamo njihov interes.

Toda problemi z uredbo se ne končajo tu: uredba vključuje nejasne ali neutemeljene odstranitve določenih poklicev (interdisciplinarni ustvarjalec sodobne umetnosti, radijski/televizijski napovedovalec, producent na področju intermedijske umetnosti, leksikograf itd.), prisotno je neutemeljeno in arbitrarno izločevanje določenih medijev (radijski, televizijski ipd.) kot doprinos k obsegu avtorskega dela, pojavljajo se preohlapne opredelitve kriterijev vključitve pri določenih poklicih itd.

Določene spremembe gredo po našem mnenju sicer v pravo smer (podaljšanje dobe veljavnosti statusa in pravice do prispevkov, združevanje določenih poklicev), vendar Uredba ne prinaša sistematičnih rešitev omenjenih problemov in so njeni učinki zato problematični. Na Radiu Študent zato Ministrstvo za kulturo pozivamo k celoviti reformi oziroma k sistematiziranim spremembam, ki bodo upoštevale dejanske družbene in tehnične pogoje ter situacije akterjev na področju kulture. V ta namen navajamo nekaj predlogov, ki po našem mnenju odpravljajo določene probleme, zagotovo pa ne vseh.

 

1. Doba za vpis pod posebnimi pogoji, torej čas, v katerem se je kot študent možno pod posebnimi pogoji prijaviti za pridobitev statusa in pravice do plačila prispevkov, se podaljša premosorazmerno z drugimi ukrepi, in sicer iz dosedanjih dveh na štiri leta.

2. Prag za izpolnitev pogoja izjemnosti, torej prag za pridobitev statusa oziroma pravice do plačila prispevkov ostane isti in se ne zviša na 81 točk, pač pa ostane na dosedanji ravni 71 točk.

3. Zvišanje kvantitativnih kriterijev mora biti premosorazmerno podaljšanju dobe statusa samozaposlenega v kulturi oziroma pravice do plačila prispevkov, zato predlagamo, da se pri vseh poklicih kvantitativni kriteriji v kategoriji obseg povečajo premosorazmerno glede na povečanje števila let.

4. Vključitev poklica Humanist, ki bo združeval različne dejavnosti, ki so trenutno razdeljene na različne poklice, dejansko pa so organsko povezane (kolumnistika, recenzentstvo, problemska razmišljanja, svetovanje pri koncepciji umetniških del...).

5. Natančnejša opredelitev obsega dela pri poklicu Avtor radijskih oddaj. Po sedanji ureditvi in predlogu nove ureditve bi bilo namreč lahko interpretirati, da mora za dosego zahtevanega obsega posameznik biti avtor najmanj desetih ciklov radijskih oddaj, kar je v praksi nemogoče.

6. Razširitev nabora medijev, ki so vključeni med referenčne za poklic Kritik/recenzent ter Oblikovalec zvoka. Pri poklicu kritik/recenzent se namreč v celoti izpušča delo za radijski, televizijski medij, elektronske in digitalne medije, pri poklicu oblikovalec zvoka pa delo za radio in televizijo (z izjemo televizijskih nadaljevank).

7. Ohranitev poklica Napovedovalec (radijski, televizijski). Predlagamo, da Ministrstvo za kulturo prepozna vlogo radijskih napovedovalcev, ki jo ti igrajo pri ohranjanju najvišjih oblik govorjene slovenščine in besedilne interpretacije, prekliče svojo namero izbrisa poklica ter zagotovi komisijo, ki bo pristojna za njegovo vrednotenje.

8. Razširitev polj delovanja, v okviru katerih je mogoče pridobiti poklic Urednik. Pretekle in predlagana uredba v celoti izpuščajo urednikovanje na področju leposlovja, humanistike, glasbe in umetnosti v radijskem ali televizijskem mediju, ter se osredotočajo zgolj na knjižne, revijalne in spletne medije.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.