Uravnoteženje resnic

Oddaja
15. 6. 2021 - 14.00

Ministrstvo za kulturo v šibki in zavajajoči objavi, ki je bila na Twitterju objavljena 11. 6., ob robu ReŠolucije 2021, manifestacije za Radio Študent ob rezultatih razpisa za sofinanciranje medijskih vsebin, na katerem za programsko podporo najstarejši neodvisni študentski radijski postaji v Evropi ne namenja sredstev, znova izkazuje popolnoma zgrešeno razumevanje družbene vloge medijev ter eklatantno nerazumevanje programov posebnega pomena in smisla državne podpore kvalitetnim nekomercialnim medijem. Poleg tega je ob opletanju z nekontekstualiziranimi številkami razvidno nepoznavanje tako delovanja Radia Študent kot lastne vloge na medijskem področju, da ne omenjamo nepoznavanja samega razpisa.

Že prva navedba o prijavi dveh projektov na razpis za sofinanciranje medijskih vsebin je neresnična. Prijava radijskih oddaj Kontrola leta v srbskem jeziku je namreč prijava producenta Srbskega kulturnega centra Danilo Kiš, ki sodeluje z Zavodom RŠ pri produkciji oddaj in mu v programu RŠ zagotavljamo tudi njihovo predvajanje, nikakor pa ne moremo sprejeti razlage, da gre za enega od dveh prijavljenih projektov programa RŠ kot programa posebnega pomena. Gre namreč za popolno poenostavitev v razumevanju umestitve prijave nefinanciranih jedrnih programskih vsebin RŠ v sam razpis, prijavi pa sta neprimerljivi.

Kot smo navedli že v izjavah za javnost, je bila prijava programskih vsebin z naslovom Urbana študentska medijsko-izobraževalna platforma po svojem obsegu ter raznolikosti in kakovosti vsebin popolnoma primerljiva s prijavo programa v letu 2020, pri čemer je skupno točkovanje takratne komisije znašalo 451 točk od 575 možnih, točkovanje tokratne komisije pa 335 točk od 575 možnih. Zelo očiten je tudi izjemen razkorak med letošnjimi ocenami posameznih članov strokovne komisije, kar le še dodatno kaže na politično arbitrarnost ocenjevanja določenih članov komisije. Gre za projekt, ki skupno zajema kar 3.080 oddaj programa uredništva oziroma več kot 650 ur programskih vsebin petih uredništev s področja kulture in umetnosti, pa tudi civilne družbe in manjšinskih skupnosti, znanosti ter politike. Gre zlasti za področja in tematike, ki so v ostalih medijih zapostavljene, v pomembni meri pa tudi za produkcijo vsebin, ki so v razpisu posebej izpostavljene kot ciljne. Vztrajamo pri visoki kvaliteti prijavljenih vsebin, edina sprememba pri razpisu je očitna politična opredeljenost strokovne komisije. 

Navajanje celotne nedavne zgodovine sofinanciranja RŠ iz različnih virov je prav tako nekorektno in zavajajoče. RŠ poleg osnovne radijske dejavnosti izvaja še vsakoletno avdicijsko izobraževanje, glasbeno produkcijo (Klubski maraton, festival Tresk, Afterparty itd.), multimedijsko produkcijo ter domače in mednarodne projekte, zato je prazno navajanje številk brez konteksta izjemna poenostavitev razumevanja sofinanciranja zelo raznolikih dejavnosti RŠ in popolnoma zamegli težavnost aktualne situacije v zvezi z letnim financiranjem RŠ na področju jedrne dejavnosti programa posebnega pomena. Tudi primerljivost in koherentnost teh informacij v navedbah ministrstva sta vprašljivi. V odzivu se jim podrobneje niti ne nameravamo posvečati, razen aktualnejšim eklatantno zavajajočim podatkom. Za popolnoma zavajajočo navedbo o sofinanciranju 200.000 € za RŠ iz sklada za NVO namreč stojijo naslednja dejstva: gre za sofinanciranje celotnega 27-mesečnega konzorcijskega projekta v okviru razpisa za profesionalizacijo NVO, delež tega sofinanciranja za sam RŠ znaša 100.000 € in je ciljno usmerjen v dve specifični razvojni zaposlitvi, ostalih 100.000 € pa je namenjenih sofinanciranju projektnih zaposlitev pri partnerjih, Klubu urbanega razvoja in alternative – Inde drugje (Neodvisni obalni radio) in Zavodu Mariborski radio študent (Radio MARŠ).

Sofinanciranje širokega spektra drugih dejavnosti iz virov zunaj medijskega razpisa Ministrstva za kulturo, ki so navedene, nikakor ne odvezujejo MK, da v ozir ne bi vzelo potrebe po podpori programskim vsebinam RŠ kot programu posebnega pomena – ta ni bila odtegnjena le v 20- ali 30-odstotnem deležu, ampak v celoti. Tovrstne odločitve ne moremo razumeti nikakor drugače kot napad na program RŠ.

Največjo posplošitev, ki samo dodatno kaže na nespecificirano mozaičnost prikaza virov za delovanje RŠ, pa predstavlja omemba neodplačnega radiodifuznega oddajanja, ki so ga deležni čisto vsi mediji posebnega pomena, prejema subvencij in oprostitve plačila prispevkov, ki jih je bila deležna velika večina poslovnih subjektov ob epidemiji covida-19, ter delne oprostitve plačila frekvenčnine, ki so je bili deležni čisto vsi elektronski mediji, zavezani k njenemu plačilu. Z večino omenjenih interventnih ukrepov Ministrstvo za kulturo sploh nima nobene povezave. 

Zaradi vsega tega ob strinjanju in podpori številnih tako domačih kot tujih strokovnih organizacij in posameznikov vztrajamo, da rezultati letošnjega razpisa za sofinanciranje medijskih vsebin niso plod strokovnosti, temveč kričeče nestrokovnosti in brezsramnega političnega pragmatizma, ki sodi v neke druge čase. Ker smo prepričani, da v sklopu letošnjega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin nismo bili deležni strokovne in pravične obravnave, smo 11. junija vložili tožbo na upravnem sodišču. Od ministrstva pa zaradi zavajajočih navedb pričakujemo opravičilo, preklic neresnic in pošteno obravnavo.

Aktualno-politične oznake: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentarji

Vasko da Gamad, si se že naučil kozjih molitvic?! Ker jih boš rabil...

Dragi Rš,

Moj namen ni uničiti Rš-a. A vseeno je moja naloga, da uničujem duha številnih inštitucij, se pravi , da ubijam njihovo idejo. Kar je, iz mojega gledišča, mnogo huje kot v vojni. Tam moraš pobijati svoje nasprotnike, tu pa je potrebno izločevati ljudi, s katerimi mislim in čutim podobno. Zato imam glede na druge ministre težjo nalogo. Predstavljajte si, da morate to početi vi.

Ko so mojemu šefu svetovali vojni pohod proti Rš-u, sem se postavil nasproti, tako da naj bo to jasno. Mislim, da vsaka vojna zmagovalca naredi še bolj neumnega, poraženca pa še bolj hudobnega, tako da se ta stvar v nobenem primeru ne more končati dobro. Ampak sedaj , ko se je začelo, verjamem , da se bo naša politična ureditev, tako kot vse predhodne, stalila.

To stalitev si lahko zaželimo le v srcu, seveda, in tako, da upamo. Običajno pa je upanje prevzetnost in precenjevanje. Tudi to naj bo jasno.

Naloga šolskega sistema in ostalih vzgojnih ustanov je in naj bo, da uniči mladega človeka in ga spremeni v obvladljiv volilni strojček. Tako smo zastavili zadeve in to je treba (na žalost) izpeljati.

Prav tako je moja naloga, da družbo prisilim, da sestopi na zgodnejše stopnje kulture,se pravi nazaj k domovini. Kar je precej nerodna zadeva. Ali poznate tisti Žižkov vic iz JLA, kjer komandant vojaku naroči, da mora na silo masturbirati? No, v tako ideološko past je ujeto moje ministrstvo.

Ne želite si mojega položaja.Težko je namreč držati žezlo nezmotljivosti, sploh , če se ti tresejo roke.

Včasih se mi sanja , da hodim po nekem opustelem mestu, mislim, da je Ljubljana, čeprav se mi ne zdi, kot da bi bila Ljubljana, ker ulic ne prepoznam - in povsod praznina. Nikjer nikogar. Samo prazne, odmevajoče sive ulice, po katerih vleče zimski veter, ki zavija kot volk. Zajebane sanje so to.

Ali pa se mi sanja, da se utapljam v morskih valovih, da lovim sapo in da mi slana voda zaliva pljuča in da izgubljam zavest. Ljudje na obali pa vse to neprizadeto opazujejo. Ampak nič ne naredijo. Samo gledajo in zrejo nekam mimo mene, kot da se nič posebnega ne dogaja. Takrat se vedno zbudim povsem premočen.
Prav tako se dostikrat zbudim sredi noči in se odtihotapim v dnevno sobo. Usedem se na kavč pred stoječo bralno lučko in jo začnem izklapljati in vklapljati. Včasih to počnem eno uro. Izklapljam in vklapljam tisto jebeno svetilko!

Potem me pokliče žena iz spalnice. »Vasko, a se spet igraš z lučko?« In moram nazaj v posteljo.

Mogoče se vam zdi, da uživam pred kamerami, ko se napihujem do nezavesti in maham nad pultom ves aroganten, ves napihnjen ko en fazan in stresam nebuloze, ampak v resnici je vse to ena sama muka. Vse to, verjemite mi, je en sam dolgčas in vse je eno samo nerviranje in vse je eno samo zajebavanje! Vse, čisto vse!

Ne želite si tega, dragi moji študenti in študentke in upam, da ne boste kdaj v takem položaju kot jaz.

Študentski kampus ste zavzeli mimo maščevanja in brez misli na povzročanje škode, se pravi zgolj zaradi krvi. To spoštujem. Spoštujem brezrezervno, rasposajeno energijo vašega Radia. Tako kot neskončno uživam v Metliškem jutranjcu, pa v drugih oddajah od Rhyme Kickersov in do Modema. Pa vaš Pralni stroj je tudi dosti kul, sploh komadi Ej, deejay!, Real thing in tisti tretji, ko en tip govori zmiksano, potem pa se naenkrat pojavi neka čudna japonščina!

Pravite, da je kultura le lupinica , pod katero vre ustvarjalni kaos. In še prav imate.
Jaz dodajam (prosto po Virginiji Woolf): » I am just a weavil in a captains biscuit.«

Srečno,
vaš minister

Mogoče se nismo razumeli. Nikomur ne pametujem niti ne pričakujem sočutja od nikogar.

Nisem rekel, da uživam v svoji vlogi uničevalca, ravno obratno je res, rekel sem, da me to moti in da to počnem nerad.

Pravim samo tole: Svet je brezmejen (svet ni zgolj Rš) , svet je neskončno bogat in omejeno je vztrajati na nečem, kar je zapisano propadu ( ali razcvetu, vseeno je!)
Prosim ne postanite taki kot jaz: polovičarski in strupeni. Poglejte, kam me je pripeljala moja slepa pripadnost strankarstvu.

Moj prvi korak k razsodnosti je v tem, da sem spoznal, koliko sem zapeljan, - ker lahko bi veljalo ravno obratno: jaz sam bi mislil, da so drugi zapeljani. To imam za svoj začetek intelektualne poštenosti.

Moj drugi korak k razsodnosti: spoznal sem, da so me zdresirali, kako so neugledne resnice višje na lestvici, kot pa ideje filozofsko in umetniško navdahnjenih ljudi.

Moj tretji korak k razsodnosti: vcepili so mi pogum do psihološke nagote ter brezobzirnosti.

Moj četrti korak: naučili so me, da se posmehujem navzkrižju zagrizenih in obupanih ljudi vsak petek na Trgu republike. Še posebej ajvar socialistom.

Moj peti korak: naučili so me, da mora gospodovalna rasa zrasti samo iz nasilnih in strašnih začetkov. Vendar to ni res. Vladati je mogoče tudi z avtoriteto, ne samo z ustrahovanjem.

Sem strokovnjak za vpade v srednjem veku, moraliziranje me ne zanima. Če ima kdo interes debatirati z mano, pa naj se mi pridruži to poletje na Šancah nad Ravnami. Tam je nekaj gozdnih jarkov (v bližini Prežihove domačije), ki so jih prebivalci Šanc skopali, ko so se branili pred Turki.

Dobimo se v Pop baru, tam bo tudi naša baza

srečno,
Vaš minister

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.