V osemdesetih, ko so cvetele tekstovne avanture, so proizvajalci v škatle z igrami pogosto dodajali t.i. feelyje, fizične predmete, ki so se nanašali na zgodbo iz igre. Skupaj z disketami  Štoparskega vodnika po galaksiji ste denimo prejeli tiskan nalog za uničenje hiše Arthurja Denta in mikroskopsko vesoljsko floto, ki je bila v bistvu prazna vrečica. Namen tovrstnih prilog je bil ob odsotnosti grafike ponuditi vizualno oporo igralčevi domišljiji. Tudi bolj dolgočasna pakiranja v kasnejših desetletjih so poleg medijev z igro vsebovala vsaj še debel priročnik in kak poster ali knjižico.

Moderni časi so zbirateljem bistveno manj prijazni. Z izjemo peščice naslovov, ki se jih na račun njihovega uspeha ali velikosti da kupiti v posebnih izdajah, so fizični izvodi iger sestavljeni iz bedne DVD škatle, ploščka in pamfleta z globino ter obsegom povprečne Hoferjeve reklame. Marsikdo - vključno z avtorjem pričujočega teksta - se je oprijemljivim različicam celo povsem odpovedal v korist digitalnih. A četudi nismo pristaši potrošniškega fetišiziranja, se lahko poistovetimo s prijetnimi občutji ob tem, ko kvalitetno igro kakor dobro knjigo ali ploščo ponosno dodaš v zbirko na polici.

Zametki prav takšne nostalgične topline so nas obšli ob začetku recenziranja TIS-100, današnjega gosta Pritiskavca, čeprav smo ga povsem uobičajeno potegnili s Steama. Prvi zagon je namreč prekinilo obvestilo, da je treba za uspešno igranje natisniti navodila. Po minuti ali dveh je iz printerja prilezlo nekih 15 strani romantično obdelanega tehničnega besedila. Skozi na videz fotokopirane liste se je videlo vsebino sosednjih, naključni deli so bili pobarvani z markerjem in z naslovnice je zeval dolgočasen napis TIS-100 Tesselated Inteligence System - Reference Manual. Skrivnostno zgodbo je v tek pognal ročno napisan listek na prvi strani - v njem nas teta obvešča, da se je po nenadni smrti moža končno lotila pospravljanja krame iz njegove delavnice in pri tem našla nek računalnik. Zdelo se ji je primerno, da ga skupaj z navodili pošlje vam, ker se od vseh v družini pač najbolje spoznate na tehniko.

Po materialnem uvodu se špil začne tudi v virtualnem svetu in na ekran dobimo precej zvesto simulacijo prižiganja računalnika skupaj z grdim logotipom BIOS-a in preštevanjem pomnilnika. Nato se naloži glavni meni, ki izgleda kot DOS-ovski računovodski program s primitivnim grafičnim vmesnikom iz tekstovnih znakov. Večino prostora zaseda seznam pokvarjenih segmentov, ki predstavljajo posamezne stopnje oz. uganke. Za vsako izmed njih je treba spisati program, ki izvrši določene ukaze oz. vhodne podatke sprocesira na določen način in jih dostavi na izhod. Na kratko - cilj zgodbe je reševanje nalog s programiranjem.

Posamezniki s kančkom teoretičnega računalniškega znanja bodo hitro dognali, da arhitektura sistema v igri zaradi potreb same mehanike ugank ni niti praktična niti realistična. A če zamižite na eno oko, boste z drugim zagledali prav simpatičen računalnik, ki ni holivudsko poneumljen in bi svoji okornosti navkljub morda lahko prav zares obstajal v zaprašenih omarah kake akademske ustanove. Programirate ga s podobno realističnim zbirnim jezikom, ukazi katerega so zgledno dokumentirani v prej omenjenih navodilih, pri čemer reševanje tehničnih zagonetk ni vaš edini cilj. V vsaki stopnji se namreč pojavijo tudi okvarjeni moduli, ki jih ne morete uporabiti za reševanje, je pa vaš stric vanje shranil pomembne informacije o misterioznem računalniku. Postopno odklepanje koščkov zgodbe tako motivira k reševanju novih ugank, skupaj s statističnim izpljunkom vašega uspeha. Ob vsaki zaključeni nalogi so vam namreč predočeni grafi, kjer lahko kvaliteto svoje rešitve po času izvedbe in količini ukazov primerjate z umotvori drugih hobi programerjev in po želji tudi izvozite posnetek lastnega uspeha na jutub. Oba mehanizma sta vam dobro znana, ako ste igrali Infinifactory ali SpaceChem - starejša naslova istega avtorja Zachtronics. Drugega smo, mimogrede, prežvečili v eni izmed prejšnjih epizod Pritiskavca.

Čeprav programiranje v očeh širše javnosti že dolgo ni več skrivnostno početje bradatih možakarjev v temnih kleteh, si je težko predstavljati, da bi se ga povprečen igričar lotil kot zabavne aktivnosti. Ker sami tudi poklicno pišemo kodo, nas je rahlo skrbelo, da naše navdušenje izvira iz izrazito pristranske perspektive, nakar smo ugotovili, da je TIS-100 na Steamu pozitivno ocenila plebiscitarna večina izmed več kot 1000 kupcev. Naj s tem pomirimo vaše dvome in vas povabimo, da se jim pridružite. Strojna zahtevnost igre je praktično nična, poganjate jo lahko na vseh napravah s tipkovnico, denarnico pa vam bo olajšala za borih sedem dolarjev ali še manj. Da ne boste v novo leto zakoračili pobruhani z DRM-jem, jo lahko vzamete na GOG-ju, z dodatno dozo svobode.

Rubriko podpira gameplay.si.