Tako podnevi kot ponoči: moje telo, moja odločitev!

Tako podnevi kot ponoči: moje telo, moja odločitev!

Oddaja
shod Noč je naša! 22 11 2014 - videostill Ana Grobler

V decembrski oddaji Sektor Ž bomo govorile o reapropriaciji nadzora nad našimi telesi v javnem in zasebnem prostoru .

Tea Hvala je pripravila reportažo s srečanja TransMisija, ki je potekalo 26. 11. 2014 v Hostlu Celica. Prvo srečanje trans oseb in njihovih podpornic_kov v Sloveniji je bilo posvečeno prizadevanjem za demedikalizacijo in boljšo pravno zaščito trans oseb. TransMisijo so organizirali DIC Legebitra, Slovensko seksološko društvo in inciativa TransAkcija.

V noči z 22. na 23. 11.2014 pa je sploh prvič v našem prostoru potekal shod Noč je naša!, s katerim so feministke zavzele nočne ljubljanske ulice in opozorile na nujnost boja proti nasilju nad ženskami, lezbijkami in trans osebami v javnem ter zasebnem prostoru. Tradicija nočnih protestov proti nasilju nad ženskami se je pričela že konec 70-ih pod geslom »Take back the night!« ali »Reclaim the night!«. Reportažo s shoda in nekaj razmislekov ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami (25. november) je pripravila Teja Oblak.

Nato boste lahko prisluhnile_i jagodnemu izboru oz. idejam za branje udarnih feminističnih tekstov, ki jih je za mrzle decembrske dni posebej za vas izbrala Klara Otorepec.

Oddajo pripravljamo Klara O., Tea H. in Teja O.   

Se poslušamo!

*na sliki videostill s shoda Noč je naša! 22.11.2014 avtorice Ane Grobler

* * * * * * * * * *

Feminist radio show SEKTOR Ž, December 13th 2014 – My body, my choice, night and day!

TransMission meeting, Reclaim the night! protest and other actions against violence on women, lesbians and trans people

The December edition of Sektor Ž radio show is going to focus on reappropriations of our bodies in public and private spaces.

Tea Hvala is going to report from the first meeting, organised by and for trans people in Slovenia, entitled TransMisija (eng. TransMission) that took place on November 26th 2014 in Ljubljana. Activists from NGOs and informal initiatives as well as invited legal and medical professionals dicussed ways to demedicalize and legally protect trans(itioning) people in Slovenia.

In the night of November 22nd-23rd 2014, the first feminist protest called The Night is Ours! (in other countries, it is known as »Take Back the Night!«) took place in Ljubljana. The protesters drew attention to necessary action against violence on women, lesbians and trans people in public as well as private spaces. Teja Oblak is going to report from the protest.  

In addition, a selection of striking feminist texts for the cold winter days will be presented to you by Klara Otorepec.

The December edition of Sektor Ž is brought to you by Klara O., Tea H. in Teja O.

*photo: videostill from the Reclaim the night! protest! 22.11.2014 by Ana Grobler

 

* * * * * * * * * *

Izjava tedna

Poslušajmo, kako se je v četrtkovi oddaji Tarča do simbola pametne države in neumnih ljudi opredelil endokrinolog prof. dr. Tadej Battelino – in kako mu simbolno odgovarjamo Sektorke.
https://soundcloud.com/bronhitis/dr_battelino

Dr. Battelino sicer dela na Pediatrični kliniki, kjer vodi strokovno ekipo, ki v Sloveniji odloča o usodi interseksualnih otrok oziroma otrok, rojenih z »motnjo v spolni diferenciaciji«. Dr. Battelino se je leta 2009 v radijski oddaji Izlivi proslavil tudi z izjavo, da so zdrave samo heteroseksualne zveze, in da si – citiram – »v medicini ali moškega ali ženskega spola. (…) Poslušajte, ne more zdravnik reči nekomu: 'Vi ste pa med spoloma'. Kako bi pa to izgledalo?«

*

TransMisija: prvo strokovno srečanje od in za trans osebe v Sloveniji

Konec novembra je v Hostlu Celica v Ljubljani potekala TransMisija, strokovno srečanja različnih akterk_jev na področju transspolnosti in cisspolne nenormativnosti. Obenem je bila to sploh prva strokovna javna debata na temo transspolnosti v Sloveniji, ki je bila namenjena seznanjanju z oblikami diskriminacije trans oseb v Sloveniji in Evropi ter primerom dobrih praks.

Srečanja so se udeležili predstavniki_ce Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Mestne občine Ljubljana, Interdisciplinarnega konzilija za spremembo spola, Slovenskega seksološkega društva, Mirovnega inštituta in drugih nevladnih organizacij, pa tudi številne aktivistke in akademiki. Organizirali so ga Društvo informacijski center Legebitra, Slovensko seksološko društvo in Transfeministična iniciativa TransAkcija. Poslušajmo Simona Maljevca, predsednika Legebitre, ki je v uvodoma opozoril na nevidnost trans oseb, ko gre za vprašanje njihove diskriminacije, in izjemno izpostavljenost, ko gre za nasilje, naperjeno proti njim.

IZJAVA

Kaj beseda transspolnost sploh pomeni oziroma koga vse zajema? Poslušajmo razlago Anje Koletnik, aktivista_tke Transfeministične iniciative TransAkcija.

IZJAVA

Noah Keuzenkamp iz krovne organizacije Trangender Europe je govoril o pravnem vidiku priznanja spola, ki vključuje spremembo imena in informacij o spolu na uradnih dokumentih. Predstavil je kampanjo Access All Areas, ki se bori proti obvezni sterilizaciji, obvezni medicinski obravnavi, obvezni razvezi zakonske zveze in obvezni psihiatrični diagnozi oseb, ki želijo uradno spremeniti spol. Večina evropskih zakonodaj za spremembo zahteva vse to.

IZJAVA

Večina teh meril posega v človekove pravice: ustvarjajo dilemo med pravico do legalnega priznanja spola in pravico do zasebnosti (autiranje proti tvoji volji) ter pravico, da imaš otroke (obvezna sterilizacija). Prav zato trans aktivisti_tke trdijo, da mora biti postopek pravnega priznanja spola jasno ločen od medicinskega postopka potrditve spola. Slovenija spada med države, v katerih je pravno priznanje spola sicer regulirano, vendar je interpretacija zakona arbitrarna, njegova raba pa nekonsistentna, kar je že samo po sebi v nasprotju s priporočilom Sveta Evrope, ki pravi, da mora biti postopek pravnega priznanja spola hiter, transparenten in dostopen.

In kako je v Sloveniji? Na vprašanje je odgovoril_a Anja Koletnik v reviji Narobe. Če povzamem: pri nas mora človek, ki želi pravno potrditi spol, na upravno enoto dostaviti potrdilo pristojnega zdravnika ali pristojne zdravstvene institucije, iz katerega je razvidno, da je spremenila spol. Pravilnik ne opredli natančno, kdo je pristojen zdravnik oz. zdravstvena institucija in kaj sprememba spola pomeni. Praksa pa kaže, da je pristojen zdravnik psihiater. Torej mora oseba, če želi pravno potrditi spol, pridobiti vsaj diagnozo transseksualizma. Transseksualizem je klasificiran kot oblika duševne motnje, kar povzroča večplastno stigmatizacijo – ne le na osnovi spolne identitete in/ali spolnega izraza, temveč tudi v zvezi z duševnim zdravjem.

V Sloveniji deluje tudi Interdisciplinarni konzilij za spremembo spola, ki zagovarja, da morajo transseksualne osebe pred prejetjem potrdila, da lahko vstopijo v postopek pravnega priznanja spola, vsaj nekaj časa zasebno in javno živeti v želenem spolu. To je, brez dokumentov, s katerimi bi lahko izrazile svojo istovetnost, kar je v nasprotju s človekovimi pravicami. Trans osebe so v preskusnih obdobjih pogosto doživljajo diskriminacijo že med vsakdanjimi opravki, pri katerih se morajo legitimirati z osebnim dokumentom (npr. dvig priporočene poštne pošiljke), pa tudi stigmatizacijo v zasebni sferi, denimo družini, kjer pravno-formalno urejeno priznanje spola po navadi pripomore k sprejemanju spolne identitete trans osebe.

Kakšen pa je argentinski zakon, ki na svetovni ravni velja za najboljšega doslej? In kakšnega pravkar sprejemajo na Malti? Govori Noah Keuzenkamp iz Trangender Europe:

IZJAVA

Srečanje TransMisija se je končalo z burno debato, v kateri so udeleženci zaključili, da je v Sloveniji treba čim prej uskladiti postopek pravnega priznanja spola s človekovimi pravicami, osebni okoliščini 'spolna identiteta' in 'spolni izraz' pa vključiti v ustavo in protidiskriminacijsko zakonodajo. Zaključili so tudi, da je treba oblikovati enotno terminologijo in – ko gre za medicinski postopek potrditve spola – vzpostaviti sodelovanje med relevantnimi medicinskimi ustanovami in medicinskim osebjem. Ob tem je Društvo Legebitra za jesen 2015 napovedalo drugo strokovno srečanje, na katerem bo mogoče preveriti, kaj bodo trans aktivisti_tke dosegli v prihajajočem letu.

Prispevek je pripravila Tea H.

*

Jagodni izbor feminističnih tekstov

1. Tania Modleski - Loving with Vengeance: Mass-Produced Fantasies for Women (1984)

Prelomna študija ženskih bralk in njihovega odnosa do masovnega trga t.i. romantične fikcije (sentimentalni romani in telenovele). Raziskava se loti iskanja vzrokov za tako neverjetno popularnost teh žanrov, ki si pogosto dojeti zviška in deležni posmeha, predvsem pa kot nekaj trivialnega, s čimer se ne kaže ukvarjati. Predpostavi, da je njihova popularnost pogojena s tem, da mora v teh knjigah ali serija biti nekaj, kar nagovarja zelo realne probleme (in želje) v življenju žensk.  Njihova naloga je, da ženske razbremenijo tesnobnosti, ki jo ti problemi ustvarjajo in jim omogočijo, da realne življenjske okoliščine, ki te probleme ustvarjajo, postanejo bolj znosne.

2. Sandra Lee Bartky - Foucault, ženskost in modernizacija patriarhalne oblasti (1998; prevod objavljen v Delti, 2006)

Članek, ki odlično povzame bistvene Focaultove ugotovitve o sodobnih oblastnih mehanizmih in njihovo specifično delovanje na žensko telo, obenem pa s tem tudi opozori na določene manke Foucaultove misli pri razlikovanju ostrosti režima in pričakovanj, ko pride do moškega in ko pride do ženskega telesa. Gre tudi za dober pregled telesnih disciplinirajočih praks, družbenih sankcij, ki sledijo odstopanju od postavljenega modela in ambivalentnost žensk samih, ki so razpete med željo po zavrnitvi strogosti režima in tem, da je v zahodni družbi ženska oziroma njena ženskost ali kaj naredi žensko žensko, še vedno v veliki meri definirana z zunanjim videzom.

3. Susan Bordo - Unbearable Weight, Feminism, Western Culture and the Body (1995)

Gre za zbirko esejev, ki se fokusirajo na situiranost telesa in njegovo konstrukcijo v zahodni družbi. Pregleda tisto, kar sama imenuje »obsesivne telesne prakse v sodobni kulturi«; vendar ob tem opozarja, da pri tem ne gre za »bizarnosti« ali anomalije, temveč za logično manifestacijo tesnobnosti in fantazij v naši kulturi. Preko lepotnih operacij, diet, fizičnega treninga telesa pokaže, kako se telesa izoblikujejo v skladu z dominantnimi podobami telesa oziroma kako kulturne reprezentacije telesa skrbijo za homogenizacijo in kako te homogenizirane podobe skrbijo za normalizacijo. Pomemben poudarek je tudi na anoreksiji in bulimiji  - ne kot motenje, temveč kot manifestacija tesnobnosti in fetišizacije telesa, še posebej ženskega – od čaščenja vitkega, natreniranega telesa kot simbola in znamenje kontrole nad telesom in njegovimi željami, obenem pa kot obvladovanje ženskega telesa v javnosti in s tem simbolno njene pojavnosti v družbi preko sodobnih telesnih praks.

4. Virginia Woolf – 3 gvineje (1983)

Gre za protivojno, antiseksistično in protikapitalistično razmišljanje esejistike, ki na vprašanje o tem, kako preprečiti vojno, odgovarja v treh poglavjih s tremi metaforami simbolnih denarnih donacij. Ugotavlja, da bi za preprečitev vojne bila potrebna sprememba na področjih izobraževanja, poklicnega življenja in nasplošno vseh družbenih struktur, predvsem z vključitvijo žensk kot aktivnih posameznic v vse sfere.

Izbor je pripravila Klara O.
*

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.