MENT PA TO

MENT PA TO

Oddaja
7. 2. 2020 - 7.30

“Eh kurc” si je reklo vrhovno poveljništvo pravkar brane rubrike, “že dolgu cajta nismo bli baš aktualni” in takojci naročilo indendantskemu pododdelku, da dobode ves dosegljiv grafičen material festivala MENT, ki že šestič dogaja po Ljubljani, sklenil pa se bo ravno danes zvečer, z rasfukancijo po vseh klubih in placih, ki dajo kaj nase. Tudi festival sam da namreč veliko nase in je praviloma eden bolje premišljeno oglaševanih dogodkov v prestolnici.

O festivalu tule ne bomo drobili, poznavalcem aktualne in globalne mestnokulturne scene pač v domačo vas pripelje zelo pester cvetober tuje in regionalne glasbene, teoretske, vizualne in DIY scene. A neposvečeni fosili svoje nepoznavanje zlahka skrijejo, rekoč, da gre za še en hipsterski festival. In točno to je jeba vizualnega komuniciranja tega festivala – kako grafično poustvarit raznolik program, ki ga sestavljajo delčki, čijih skupni točki sta bržkone le dve: da je reč aktualna in da je pač na Mentu.

No, preden pridemo do letošnje grafične podobe, moramo najprej povedati, da ima Ment vsa ta leta konsistenten likovni izraz, kar je že prvi odgovor na prej izpostavljeno jebo. Smiselno letno kolobarjenje v bazenih raznih ploščatih geometričnih likov z izredno skrbnim pristopom k barvni lestvici pa ostane v glavi tudi še tako odprtim, a slepim očem. Štima je premišljena. Kljub dinamičnemu »pogovoru« upodobljenih elementov so razmerja med njimi demokratično izčiščenta, zglancana. Speglana. Neka finoča se razvije, ni prostora za grobost, debelost, »barvanje čez črto«, umazanijo, strganost, šum, distorzijo. Naključnost je premišljena. Tudi junakov ni. Ni vulvacentrizma, ni falocentizma.

Kljub dotiku organskosti v podobah Menta prevladuje tehnična jasnost, celo tehnološkost, kar nakaže uporaba in fejkanje 3D efektov, ki potem površino plakata z domišljenimi tridimenzionalnimi zgradbami potegnejo v globino in zadržijo zgodbo. Zgradbam pogosto pripada tudi senca, ki popestri barvne ploskve, ki nikakor nočejo vsebovati izrazitejših tekstur. Ta »tehnološkost«, ki se je v letih dobro razvila, pa je počasi že prihajala v nasprotje s samim festivalom, ki je ipak malo bolj nomadsko-ciganski, in zato so najbrž, in tukaj natolcujemo, letos opravili nekaj sprememb.

Letošnji obraz MENTa je nekakšen korak nazaj po tehnološki liniji. Globine in 3D arta ni več, ni senc, ni prostora. Razmejitev prostora na ploščate vrtičke, izbira barv in preprosti fonti rezonirajo 90-ta leta in prve grafične vmesnike med človekom in računalnikom. V nekaterih detajlih, predvsem zaradi osnovnih barv, sproža nostalgijo po osnovnošolskih učbenikih. Debele, jasne črte ne dopuščajo zajebancije in kljub sporadičnim odmikom držijo prostor kar zaklenjen. Tudi geometrični liki so šli »back to the roots« in se zatekli k pravilnejšim oblikam. Tu in tam se – pokukali smo tudi v 4-stransko reklamo v Mladini – pojavi kak element, ki asociira na kaj več od geometrije, a je praviloma prepuščen dvoumnosti in ne sili v ospredje kot morebiten komunikološki gradnik.

Podobno kot grafična rešitev za lanski BIO in še vsaj nekateri ereševski dizajni se je MENT izčistil, vsaj tako se kaže, nepotrebne tehnološke navlake. Stopil je k preprostim izrazom povednosti, kot da več ne verjame v razvoj tehnologije oziroma v mit tehnološke odrešitve človeštva. Češ, tukaj smo in stvarni smo, ne bodo nas rešile decimalke in »hajtek« finte, ampak jasne demokratične linije, za katerimi pa je vsakič drugačen okvir. In ima nas puno. Do roba strani.

Po vsem pomišljenem lahko sklenemo, da je Festival MENT s korakom nazaj stopil korak naprej. Po dobi »hajtek« dizajna se je v bistvu še bolj pohipsteriziral, ampak v dobrem smislu, saj se je odmaknil od zgolj sporadičnih strastnih momentov in hladnosti, ki je ponekod že mejila na svet bele tehnike. S tem pa tudi vizualno skomuniciral, da je toplejši, bolj ljudski in dostopnejši. Kot tisti program za preprosto risanje na windovsih. Ali je tak tudi res postal, iz prve roke ne vemo, a da je toplejši, podkrepi tudi govorica, da tam talajo celo neke MENT šale. Tiste za okoli vratu. Za konec pa je treba še pristaviti, da je kljub zaklenjenosti v svojo notranjedinamično strukturo podoba taktno prirejena za različne medije, kar je treba jemati kot smiselno celokupno domišljen pristop. Tako, kot je treba, pa hipsterji levo al’ desno.

 

Institucije: 

facebook twitter rss

 

RŠ praznuje 51 let! Če bi radi spodbujali kakovostne radijske vsebine tudi v postabrahamski dobi, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.