Mehiški klobčiči

Mehiški klobčiči

Oddaja
20. 11. 2014 - 12.00

 

V današnji oddaji univerzitetnikov bomo razmotavali štrene kompleksnih vozlov Latinske Amerike, natančneje Mehike. Želja tovrstnega poskusa se je porodila ob nedavnih dogodkih poboja 43 študentov ruralne pedagoške fakultete v zvezni državi Guerrero. Ne glede na to, da so domači in tuji mediji radi poročali o tovrstni senzaciji, smo sumničavo verjeli, da je med medijsko zgodbo in realnostjo Mehike lahko velika diskrepanca. Zato smo se odločili, da se pogovorimo z nekaterimi posamezniki, ki so bili ali pa še vedno so tam. Prvi teh je bivši tuji poročevalec iz Latinske Amerike za Delo, Tone Hočevar.

>>>Izjava v posnetku

Kot smo že poročali, je 23. septembra policija na ukaz lokalne vlade zasegla avtobus poln študentov, ki so se odpravljali na protestni shod ob javnem govoru županove žene. Ob konfrontaciji protestnikov in opresivnih organov so 6 študentov ustrelili na mestu, ostalih 43 pa odpeljali neznano kam. Izginula skupina je od tam predvidoma romala naravnost v smrt, saj naj bi jih skorumpirana policija predala lokalnemu narko kartelu. Zgodbo nam je osvetlil tudi lokalni poznavalec, Mehičan Rodrigo Figaroa.

>>>Izjava v posnetku

Kljub temu da so oblasti prejele 3 osumljence, ki naj bi zločin priznali, trupel še vedno niso odkrili. Mediji so poročali o odkritju nekakšnega množičnega grobišča z napol kremiranimi človeškimi ostanki. Ta zgodba bo lahko potrjena ali zavržena šele po dolgotrajnem procesiranju forenzičnih preiskav. Drugi mehiški sogovornik, Jose Alberto Moreno Chavez, pa ob tem pove:

>>>Izjava v posnetku

Za razumevanje aktualnih dogodkov bomo v oddaji poskušali osvetliti širši kontekst protislovij te države, ki je razpeta med lokalne, državne in mednarodne korupcijske posle. Klobčič bomo začeli razvijati pri prepletenih rovih narko-kartelov, politike in preko njih vzpostavljenega sistema nacionalne ekonomije. Skozi njo se pretaka in jo vzpostavlja praktično vse, kar si lahko zamislimo pod besedo ilegalno: od droge, orožja, človeških organov, tihotapljenja ljudi, prostitucije, suženjstva do naročenih umorov in podobnih pljačk.

Da pa bi ta klobčič lahko začeli razpletati, bomo začeli z branjem mehiške politične zgodovine 20. stoletja z 71-letno vladavino Institucionalne revolucionarne stranke ali z angleško kratico stranke PRI. Ta na prvi pogled levičarska stranka je leta 1929 končala brezvladje, ki je zevalo vse od spodletele mehiške revolucije, in se obdržala na oblasti vse do leta 2000. Toda njeno genealogijo je potrebno konsistentno osvetliti skozi prizmo nacionalne ekonomije - produkcijo in tihotapljenja drog. Zato kar prisluhnimo, kateri razlogi so botrovali nastanku zloglasnim in danes neobvladljivim narko kartelom. Govori Jose-Alberto:

>>>Izjava v posnetku

Tak politično-narkokartelni red stranke PRI je veljal vsaj do leta 2000, ko se je po 71 letih zamenjala oblast. Tako je prvič v zgodovini stopila na oblast Stranka nacionalne akcije, ki je vladala naslednja dva mandata do leta 2012. Kot njen prvi predsednik je zaprisegel bivši “biznismen” Vincente Fox, ki je imel kot “mož izkušenj” do posla nekoliko drugačen pristop. Poslušajmo:

>>>Izjava v posnetku

Če torej pogledamo iz širše ekonomske perspektive, ugotovimo, da se skozi glavno nacionalno panogo drog postopoma vedno bolj uveljavlja prevladujoča težnja neoliberalizma. Njeno konkretno udejanjanje v tem smislu sovpade ravno z mandatom Vincenta Foxa.

>>>Izjava v posnetku

Leta 2006 se je na predsedniških volitvah uspela obdržati Stranka nacionalne akcije, tokrat s predsednikom Felipom Calderonom. Ker pa je konkurenca na prostem trgu narko kartelov sprožila njihova medsebojna obračunavanja in nasilje, se je Calderon odločil ukrepati in sprožil tako imenovano “Vojno proti drogam”.

>>>Izjava v posnetku

Tako vidimo, da povezava politike in narko kartelov, ki poganja celotno mehiško ekonomijo, ni ravno enostavna, pač pa jako zakomplicirana zadeva. Zato za kratek premislek sledi vmesni komad.

///Vmesni komad: Dawn Penn - (No,No,No) You Don't Love Me  (Andrés Digital Cumbia Remix)

Vseeno pa se moramo zavedati, da Mehika in njena zgodovina niso samo narko karteli in droge. Prav obratno, na začetku prejšnjega stoletja je državi tri desetletja vladal diktator Porfirio Diaz, ki je oblast zavzel z vojaškim udarom leta 1867. No, vsaj vse dokler ni leta 1910 nastopila mehiška revolucija, ki je, vsaj v svojem kmečkem jedru, trajala dolgih deset let in na koncu - ni uspela.

>>>Izjava v posnetku

Tako v letu 1929 nastopi obdobje nam že znane Institucionalne revolucionarne stranke PRI, katere najpomembnejša združevalna figura je bil predsednik Lazaro Cárdenas. Cárdenas je zaslužen predvsem za centralizacijo oblasti, poleg tega pa je v svojem političnem mandatu speljal tudi socialistične projekte, kot so nacionalizacija naftne industrije, zemlje in železnice. Zaslužen je tudi za ustanavljanje šol in normalk, kot je tista v Ayotzinapi.

https://www.youtube.com/watch?v=qZhOOUjZX2k

S svojimi socialističnimi projekti je Cárdenas položil osnovo, na kateri je stranka PRI nadaljnjih 60 let gradila identiteto Mehike kot porojene iz pepela mehiške revolucije. In to kljub temu da je Stranka PRI ves čas svoje oblasti pridno menjala obraze.

>>>Izjava v posnetku

Tako lahko skozi zgodovino stranke PRI vidimo njen modus operandi, kako je iz ruševin spodletele kmečke revolucije gradila nacionalno identiteto države. A to nas, kot pravi Jose Alberto, ne sme zavesti:

>>>Izjava v posnetku

///vmesni komad: Thievery Corporation - El Pueblo Unido

Prek ekonomsko-politične kronologije zdaj nekoliko lažje razumemo današnje nastale razmere v tamkajšnjem sistemu in nezadovoljstvo ljudstva nad tem. Cárdenas je tako s svojimi socialističnimi reformami z ustanavljanjem novih državnih institucij in sindikatov deklarativno opolnomočil ljudstvo. Seveda pa politika ne bi tako samovoljno spustila roke nad sistemom. Oblast in nadzor sta ostala centralizirana tudi preko sindikatov. Rodrigo nadalje razloži:
>>>Izjava v posnetku

Tovrstna centralizacija nadzora vlade nad sindikati seveda zelo zamaje možnost kvalitetnega delovanja sindikatov v prid njihovih članov. To pa nas privede do aktualne šolske reforme, ki jo je v letu 2012 z nastopom mandata začel sedanji predsednik Enrique Peña Nieto. Ta šolska reforma služi kot povod za razvoj dogodkov v državi od zadnjega leta do današnjega dne. Podrobnosti reforme razloži Rodrigo:

>>>Izjava v posnetku

Aktualni protesti so zgolj eskalacija že dolgotrajnih protestov učiteljev proti napovedani reformi. Ob incidentu poboja nekaterih in izginotju ostalih 43 študentov, ki so se odpravljali na enega izmed teh dogodkov, pa so se protesti razplamteli po celi državi in zajeli precej širši okvir vsesplošne družbeno-ekonomske krize državnega sistema. Na ulici je tako opaziti barvit spekter glasov. Heterogeno protestniško situacijo Jose Alberto v grobem deli na dva dela:

>>>Izjava v posnetku

Tako od septembra dalje potekajo mehiški protesti, preko katerih ljudstvo opozarja na ekonomsko-politični problem njihove države, ob tem pa so glasovi in zahteve množice različni. Ob aktualnih dogodkih pa danes v Mehiki praznujejo 104. obletnico mehiške revolucije, ki jo bodo mnogi preživeli jezno v napovedani vsesplošni stavki.

Pri tem gre omeniti še sobotni incident na mehiški nacionalni avtonomni univerzi UNAM v Mexicu City, kjer je policija nasilno intervenirala organizacijski shod študentov v pripravah na današnji dan. V uradni izjavi so trdili, da je bila njihova prisotnost na kraju upravičena s preiskovanjem primera ukradenega telefona, kar je seveda v danem kontekstu absurdno.

Med tem ko policija išče ukradene telefone, svojci 43 izginulih tavajo v temi nepojasnjenih dogodkov. Zgodbe ostalih medijev o skorumpirani policiji, vojski in vladi ter sodelovanju teh z narko karteli sta potrdila tudi lokalna sogovornika. Tamkajšnji oblastniki so naročili policiji eliminacijsko predajo žrtev lokalnim narko kartelom. Zaključek zgodbe ostaja neznan, saj brez potrjene verifikacije DNK domnevno kremiranih trupel ni umora. O stanju opisanega štrenastega klobčiča ekonomske politike Mehike veliko pove tudi dejstvo, da se je ob nastalem izrednem stanju v državi predsednik Peña Nieto kratkočasil v Aziji. Mehiška politika ne glede na barvo oblasti tako na svoj lokalno specifičen način opravlja svoje posle “as usual” in hkrati brezbrižno sledi svetovnim smernicam razprodaji državnega. Mediji pa se še naprej ukvarjajo s trači. Nekaj tovrstnih cvetk je z nami delil Marko Jensterle:

>>>Izjava v posnetku

Politični oblastniki in narko lordi v svoji deklarirani vojni služijo denarce, med tem pa se kot v vsaki vojni žrtveni davek terja med civilnim prebivalstvom. Drogeraška ekonomija Mehike pa je paradoksno legitimirana tudi s strani mnogih državljanov, saj so posredno ali neposredno v njo vpleteni in jim tako predstavlja socialno varnost oziroma vir preživetja. Narko lordi se tako na lokalni ravni transformirajo iz kriminalcev v heroje, opevane v glasbi vaških veselic.

Zgodba izginotja in domnevnega poboja študentov iz Ayotzinape bo tako po vsej verjetnosti le še eden tistih koščkov zgodovine pozabljenih desparesidosov, ki zakopani, zažgani, upepeljeni ležijo na vesti tistih, ki jih pozabljamo.

V shizofreni mnogoznačnosti Mehike sta se skušali znajti Maruša in Teja.

///vmesni komad: La Mafia Muerte

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

ni bistva

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.