Praznični paketi

Oddaja

Tokratni novičarski pregled začenjamo tam, kjer smo končali v zadnji oddaji - pri srečanju Komisije Združenih narodov za droge (CND), na Dunaju in pri spremembah v Enotni konvenciji Združenih narodov o mamilih iz leta 1961. CND je, kot smo poročali, s tesno večino umaknila kanabis in kanabisovo smolo iz 4. skupine seznama nadzorovanih snovi, v katero omenjena konvencija razvršča substance, ki nimajo prevladujočega zdravilnega učinka, pod najstrožjimi pogoji pa je njihova uporaba dovoljena v raziskovalne namene. Nismo pa omenili, da je komisija zavrnila vse preostale, manj izpostavljene predloge Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), povezane s konopljo. 

WHO-jev predlog reklasifikacije kanabisa in njegovih učinkovin
 / 14. 2. 2019

Komisija ni izglasovala premika THC in učinkovine dronabinol v 1. skupino nadzorovanih snovi, sintetični THC dronabinol ni bil uvrščen niti v 3. skupino, komisija pa tudi ni upoštevala predloga WHO, da bi se iz 1. skupine umaknili izvlečki in tinkture kanabisa. Za snovi v 1. skupini nadzorovanih snovi enotne konvencije je sicer dopuščena zdravstvena uporaba v določenih okoliščinah, kljub temu pa v tem pogledu zanje velja strožji nadzor kot za snovi iz 2. in 3. skupine. Zdravstvena organizacija je predlagala še, da bi se Enotni konvenciji o mamilih iz leta 1961 dodala opomba, citiramo, “snovi, ki vsebujejo kanabidiol in ne več kot 0,2 odstotka THC-ja, niso podvržene mednarodnemu nadzoru”, a tudi ta predlog ni bil sprejet. 

Po zelenem valu v času predsedniških volitev, ko se je za dovoljeno uporabo gandže v te ali one namene odločilo še nekaj ameriških zveznih držav, je pred koncem leta prišel podoben signal sprememb na ravni celotnih Združenih držav. Predstavniški dom ameriškega kongresa je z 228 glasovi za in 164 proti izglasoval tako imenovani “More Act”, ki predvideva dekriminalizacijo konoplje na zvezni ravni. Zakon kanabis in THC umika z nacionalnega seznama nadzorovanih snovi, zveznega pregona pa osvobaja tudi tiste, ki so se že znašli v postopkih zaradi kanabisa, saj velja retroaktivno. Način legalizacije gandže je prepuščen posameznim zveznim državam, ki se lahko odločijo tudi za nadaljno prepoved. Zgodovinsko spremembo mora potrditi senat, ki pa je za razliko od predstavniškega doma, kjer imajo večino demokrati, v rokah travi precej bolj nenaklonjenih republikancev. Letos o zakonu senat tako ne bo glasoval; če ne bo prišlo do sprememb razmerij moči po drugem krogu senatorskih volitev v Georgii, pa tudi v naslednjih dveh letih ne.

Volitve v ZDA, predsednikovanje kanabisa
 / 19. 11. 2020

Ne glede na zvezno politiko jih v ZDA vse več vidi konopljo kot dobro poslovno priložnost. Med zvezdniki sta se v biznis z gandžo v zadnjem času podala nekdanji košarkar Shawn Kemp in raper Jay-Z. Prvi, ki je na igriščih NBA največji pečat pustil v dresu SuperSonicsov iz Seattla, je s prodajo kanabisa začel v zvezni državi Washington, Jay-Z pa bo svojih in uživalčevih 99 problemov skušal lajšati skupaj s podjetjem Caliva. Gre za znanega kalifornijskega pridelovalca gandže, v sodelovanju s Shawn Carterjem, kot je sicer ime newyorškemu raperju, pa so na trg poslali štiri nove sorte gandže in kup kadilskih pripomočkov pod tržno linijo Monogram. Jay-Zjev vstop na področje konopljarske industrije naj bi imel tudi širšo družbeno noto - raper temnopolti skupnosti obljublja vključevanje v svojo novo dejavnost in odločen boj proti diskriminaciji pri kazenskem pregonu zaradi prepovedanih drog.

Oba Shawna bosta zelene dobrote lahko brezskrbno ponudila tudi aktivnim košarkarjem lige NBA, ki v prihajajoči sezoni ne bodo podvrženim testom, ki preverjajo uživanje kanabisa. Prisotnosti kanabinodiov v telesih košarkarjev liga NBA ni preverjala že pred zaključkom minule sezone, ko se je v celoti odpovedala dopinškim testom, v novi sezoni, ki se prične 22. decembra, pa bodo igralce preverjali le za prepovedana poživila. Ko gre za gandžo, so v ligi NBA že prej veljala dokaj mila pravila - košarkar je bil s 5 tekmami prepovedi kaznovan šele po tretjem pozitivnem testu.   

Vpliv legalizacije gandže v ZDA na mehiško-ameriško zeleno mešetarjenje.
 / 17. 3. 2016

Medtem ko se košarkarji pripravljajo na neslutene uspehe, ki jih nemara lahko omogoči edino uporaba konoplje, poslanci spodnjega doma mehiškega parlamenta že rušijo rekorde. Potem ko so oktobra lani ˝zamudili˝ rok za preklic popolne zakonske prepovedi uporabe, posedovanja ali vzgajanja konoplje, jim je ustavno sodišče še tretjič po principu ˝to je zadnjič˝ podaljšalo rok. Senatorji morajo po novem predlog zakonodaje, ki bi odraslim dovolila posedovanje 28 gramov gandže in vzgajanje šestih rastlin, licenciranim proizvajalcem pa prodajo pod nadzorom novopečenega Inštituta za regulacijo in nadzor kanabisa, sprejeti najkasneje do začetka februarja. Še precej dimov bomo spustili v zrak, preden se bodo Mehičani lahko svobodno sprehajali po ulicah z desetko v žepu, saj morata po sprejemu v spodnjem domu zakon požegnati še kongres in nenazadnje el presidente Andrés Manuel López Obrador.

Vrnimo se prek luže na eno izmed najrodovitnejših območij za vzgajanje gandže s še boljšim spremljevalnim političnim programom za uživanje trave - Balkanski polotok. Z ustmi, polnimi sladkih obljub, je na Deutsche Welle gostoval makedonski predsednik vlade Zoran Zaev in naznanil, da sta dekriminalizacija in delna legalizacija konoplje del vladnega načrta za oživitev gospodarstva po krizi, ki jo je povzročila epidemija. Širokoustil se je celo z možnostmi, da prestolnica Skopje, objezerski Ohrid, privlačna Struga in še nekatera mesta postanejo središča gandža turizma, podobno kot je to nizozemski Amsterdam. A pri takovrstnih medijskih obljubah je treba biti pazljiv in jointe še vedno kaditi po mračnih čoških, saj vlada predvideva preklic takšnih načrtov, če bo ljudska volja nasprotna njihovi. Sicer je zadnjo spremembo na področju vzgajanja, prodaje in uživanja trave izvedla vlada pod vodstvom danes opozicijske konservativne stranke VMRO-DPMNE leta 2016, ki je omogočila prodajo konoplje v medicinske namene. 

Policijska preiskava in poziv k spremebam na področju konopljarstva
 / 5. 11. 2020

V spokojnem predprazničnem času ne smemo pozabiti na našega dobrega moža, premierja Janeza Janšo, ki je na izredni seji državnega zbora pred mesecem dni delil podobne obljube o ureditvi področja gojenja konoplje za medicinske in industrijske namene. "Strinjam se, da so nekatere ureditve pretoge in slovenske pridelovalce postavljajo v nekonkurenčen položaj, zato je to treba urediti," je dejal. In dodal: "Sprejetje pravilnika o vzgoji sadik ter pravilnika za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje, ki bo med drugim omogočal pridelavo konoplje v rastlinjakih, je predvideno spomladi naslednje leto." 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness