Jeziki in vetrnice

Aktualno-politična novica
10. 11. 2015 - 7.05

Podnebje in teren morda vplivata na razvoj in zvočnost jezikov. Lingvista Ian Maddieson in Christophe Coupé sta primerjala 633 jezikov, upoštevajoč fizične in podnebne lastnosti okolij, v katerih so se primerjani jeziki razvijali in govorili. Iz primerjave sta izključila mednarodne jezike, kot so angleščina, kitajščina, španščina in druge, ki niso vezani na specifične geografske regije.

Navdih za raziskavo sta našla v študijah pojava akustične adaptacije pri živalih. Raziskave so pokazale, da ptiči, netopirji in nekatere druge živali v urbanem okolju komunicirajo v višjih frekvencah kot v naravnem okolju. Tako se zvok lažje prebije skozi mestni hrup. Nasprotno pa se ptice v gozdovih sporazumevajo v nižjih frekvencah kot ptice, ki živijo na neporaslih območjih, saj se glasovi nižjih frekvenc manj deformirajo ob odboju zvoka od vej in ostalih ovir.

Maddieson in Coupé sta s primerjavo števila samoglasnikov in soglasnikov v zlogih raziskala, ali lahko podobno prilagoditev kot pri živalih najdemo tudi pri ljudeh. Primerjava ju je pripeljala do zaključka, da v tropih pogosteje najdemo globoko zveneče in vokalizirane jezike. Nasprotno so jeziki mrzlih, suhih in gorskih okolij bogati s soglasniki. Možna razlaga je, da v vlažnih in gozdnatih okoljih zvok jezikov z več samoglasniki potuje dlje in bolje ohranja jasnost kot zvok jezikov, bogatih s soglasniki.

Novembrska številka revije Journal of Power and Energy nam ponuja najsodobnejši pregled stanja tehnologij za pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Eden od zanimivejših prispevkov predstavlja vetrne farme na odprtem morju.

Raziskovalna skupina z Univerze v Durhamu v Angliji je analizirala razvoj vetrne tehnologije od prve do druge generacije morskih vetrnih elektrarn. Izkoristek morskih vetrnih turbin se je v devetih letih od postavitve prvih morskih turbin dvignil s 34 na 38 odstotkov.

Pri dvigu izkoristka imajo pomembno vlogo tehnične izboljšave, kot so izboljšanje fleksibilnosti in aerodinamičnosti lopatic rotorja ter razvoj pogonskega sklopa turbine. Pomembna dejavnika sta najverjetneje tudi postopna krepitev intenzivnosti zračnih tokov ter optimizacija zanesljivosti in vzdrževanja turbin.

Ravno vzdrževanje predstavlja največji izziv za tretjo generacijo vetrnih farm v Združenem kraljestvu, z največjo, 4,8 gigavatov težko farmo Dogger Bank na čelu. Vetrne farme tretje generacije bodo veliko večje od predhodnih, od obale pa bodo oddaljene kar od deset do celo več sto kilometrov. Vse to  vodi do zahtevnega in posledično dragega vzdrževanja.

Jezike in vetrne elektrarne je raziskoval vajenec Domen.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.