Pijani znanstveniki, radioaktivni medvedi

Pijani znanstveniki, radioaktivni medvedi

Aktualno-politična novica

Znanstveni britoff tokrat začenjamo radio-aktivno.

Raziskovalci iz Belorusije in Združenega kraljestva so odkrili, da populacijam sesalcev povečano radioaktivno sevanje ne škodi tako, kot so v preteklosti domnevali. Njihovo število je zaradi prepovedi poseljevanja na zaprtem območju okoli jedrske elektrarne v Černobilu precej večje kot pred nesrečo. Do teh ugotovitev so raziskovalci prišli z opazovanjem jelenov, merjascev, srn in volkov v beloruskem delu zaprtega območja. Število divjadi in merjascev je namreč primerljivo tistemu v naravnih rezervatih, populacija volkov pa je celo sedemkrat večja.

Tako so odkrili, da korelacija med onesnaženostjo z radioaktivnim sevanjem in populacijo živali ne obstaja. Čeprav njihove zaključke podpirajo tudi nekatera pretekla opazovanja manjših sesalcev, pa do takšnih sklepov še vedno ostaja skeptičen raziskovalec iz Francije, Anders Møller. Ob opazovanju vpliva radioaktivnega sevanja na živali v ukrajinskem delu zaprtega območja je namreč prišel do nasprotnih ugotovitev.

Očitno pa se divjad v Belorusiji še ne more tako hitro veseliti, kajti fuzijske jedrske elektrarne bi lahko postale realnost že v nekaj desetletjih. Te bodo namreč za razliko od sedanjih, fisijskih, proizvajale minimalno količino radioaktivnih odpadkov. Raziskovalci z univerze v Durhamu ter s Centra za fuzijsko energijo v Culhamu so naredili analizo, s katero so ocenili stroške izgradnje, obratovanja in razgradnje fuzijskega jedrskega reaktorja.

Osredotočili se se predvsem na tokamak – toroidno posodo, ki s pomočjo superprevodnih magnetov zadržuje okoli sto milijonov °C vročo plazmo, v kateri poteka fuzijska reakcija. Cena zasnove tokamaka se zmanjšuje, saj ga je zdaj mogoče narediti iz več magnetov namesto enega, odkrivajo pa tudi visokotemperaturne superprevodnike, ki jih je za delovenje treba ohladiti “le” do okoli 150 °C pod ničlo.

Znanstveniki in drugi delavci na Antarktiki si beli in mrzli vsakdanjik pogosto obarvajo z alkoholom. Nadzorniki z ameriške Nacionalne znanstvene fundacije v poročilu o varnosti in zdravju na Antarktiki menijo, da bi uvedba preizkusov alkoholiziranosti pomembno prispevala k varnosti na raziskovalnih postajah. Nadzorniki so v laboratorijih našli večje količine etanolskih zvarkov, neki raziskovalec pa je tam celo varil lastno pivo. Po poročanju lokalne nadzornice sta kar dve tretjini disciplinskih postopkov na tamkajšnjih ameriških raziskovalnih postajah povezani z zlorabo socialnega lubrikanta.

Predlagana uporaba preizkusov alkoholiziranosti pa ni najbolj zanesljiva. Visoka nadmorska višina na približno 2800 metrih namreč otežuje njihovo kalibracijo. Kljub temu bi verjetno že sama prisotnost alkotestov mnoge odvrnila od prekomernega pitja.

Breme svojega života pa brez težav nosijo majhni roboti, ki so jih v preteklih dneh predstavili raziskovalci švicarskega Inštituta za politehniko v Lausanni. Namesto navadnih motorjev uporabljajo motorje, izdelane iz materiala z oblikovnim spominom. Ta ima lastnost, da zadrži obliko, v katero ga zvijemo, ko pa ga segrejemo na določeno temperaturo, ponovno zavzame svojo prvotno obliko.

S segrevanjem in ohlajanjem ločenih motorjev, nameščenih na različnih mestih, se robotki lahko premikajo v različne smeri. Origamijem podobne robote ali robogamije odlikuje njihova veličina. Veliki so zgolj dva centimetra, tehtajo le nekaj gramov, v višino pa skočijo za sedemkratnik svoje velikosti. Robotki so uporabni predvsem pri gibanju na neravnih površinah, njihove značilnosti pa bi omogočile poceni izdelavo v velikih količinah.

 

O hladnem pivu na Antarktiki in radioaktivni divjadi razmišljajo Andraž, Jaka in Rok.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness