ZBOGOM AIDS IN PLEŠAVOST?

Oddaja

Raziskovalna skupina z ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje je s študijo, objavljeno v Nature Communications, mozaiku spoznanj o virusu HIV dodala nov košček znanja.

Čeprav že imamo zdravila, ki zavirajo razmnoževanje HIV-a, le-ta okužbe ne morejo v celoti pozdraviti, saj se virus spretno skrije v genski zapis limfocitov T, tako da ga imunski sistem ne zazna. Zato so okuženi obsojeni na dosmrtno terapijo z omenjenimi zdravili, ki preprečujejo ponoven izbruh okužbe. Ta pa seveda ni niti zastonj niti brez neželenih učinkov.

Zato so z namenom zmanjšanja količine spečih virusov v terapevtske namene razvili protein, ki se specifično veže na kar dve tarči - na CD3 receptor na limofocitih T ter na virusni protein, ki ga na svoji površini izraža okuženi limfocit. Z vezavo proteina na omenjeni receptor se limfocit v latentni fazi - torej ko v njem virus spi - aktivira do te mere, da na površini začne izražati virusni protein. Tako je virus ponovno sposoben razmnoževanja, a tudi viden imunskemu sistemu.

 

Z vezavo novoodkritega proteina na virusni protein so s pomočjo celic ubijalk dosegli smrt latentnih limfocitov, kar se je na veselje raziskovalcev pokazalo tudi z zmanjšanjem kopij virusnega genskega zapisa. Toda po uspešnih preizkusih na primatih bo morala injekcija proteina - ob sočasni protivirusni terapiji - najprej prestati še klinične študije.

 

Tarčno ciljanje encimov v lasnih mešičkih bi lahko spodbudilo ponovno rast zamrlih lasnih celic. To kažejo rezultati raziskave znanstvenikov z londonskega Imperial Collegea, izvedene na miškah. Podobno kot pri ljudeh, je tudi pri miškah pogosto razlog za plešavost nedeleče stanje celic lasnega mešička.

Raziskovalni skupini je z blokiranjem delovanja encimov JAK – STAT signalne poti uspelo prebuditi nedeleče celice. Golim miškam, tretiranim z zaviralci encimov, so po desetih dneh začele rasti nove dlake.

Uspehi na miškah obljubljajo možnost uporabe iste metode na ljudeh v prihodnosti. Na kar pa bo, zavoljo raziskav o varnosti inhibitorjev za človeško uporabo, treba počakati še nekaj let. A obeti so spodbudni. Dva JAK inhibitorja, kakor so imenovana tovrstna zdravila, že prestajata klinične študije in kažeta na varnost njune uporabe.

 

Lase sva si pulila Andrea in Arne.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness