Glavni štos je namreč v tem, da se ustvari optimalno temperaturno območje, kjer bodoča pica lahko razvije svoj potencial, se razbohoti in hrustljavo zapeče. V kontekstu prave napolitanske pice takšna peč doseže celo preko 400 stopinj celzija, še bolj kot to, pa je pomembno temperaturno razmerje med dnom in močjo neposrednega vira toplote.