x in memoriam: Assata Shakur

25. septembra je umrla revolucionarka in članica Črnske osvobodilne vojske (Black Liberation Army – BLA) Assata Olugbala Shakur.

x komentar: Avtonomne politike avtonomnih prostorov v luči obletnice Metelkove

Mineva 32 let, odkar je pisano mnoštvo zasedlo prostore Avtonomnega kulturnega centra Metelkova. Na valovih progresivnih družbenih sil in antimilitarizma, ki so v času jugoslovanske nacionalistične morije v gibanju močno odzvanjali, je bila zasedba nekdanje vojašnica tako akt direktne akcije, uperjen k izrivanju vojske iz civilne sfere, kakor tudi akt direktne akcije udejanjanja svobodne ali neodvisne politike in kulture, ki jo je v novo nastajajoči državici sicer obljubljala vladajoča garnitura.

x poročilo: Axt und Kelle ponovno na Metelkovi!

Septembra so Metelkovo obiskali člani in članice Axt und Kelle, kar v prevodu pomeni »Sekira in zidarska žlica«. Gre za nemški ceh potujočih obrtnikov in obrtnic, ki že od leta 1979 deluje kot levičarski obrtniški kolektiv in se posveča solidarnostnim obnovam, gradnjam in popravilom. 

Napovedujemo:

*Črn Trn fest – radikalna veselica – 3.–5. 10., Vipavska dolina 
Črn Trn – radikalna agrarna zveza vabi na IV. festival kontrakulture na podeželju. Tokrat festival gosti avtonomna iniciativa Kapežnik iz Vipavske doline. S samoorganiziranim festivalom želi zveza Črn Trn prispevati h kontrakulturi na podeželju in ojačati povezave med urbanimi »antiavtoritarci« s podeželskimi iniciativami. Pridi – sodeluj – prispevaj.

- delavnice – kompost, obrezovanje dreves
- Osrednja diskusija: distribucija dobrin
- Alternativna tržnica
- kontrakulturni program
+ politična intervencija + spontane debate + umetniška uletavanja

* B@D News: Angry Voices from Around The World – To soboto ob 11. uri na valovih Radia Študent 

• First up, you’ll hear A-Radio Berlin presenting audio of an interview conducted Jurnal Anarki from Indonesia with comrades in Chile in 2024.
• Then, you’ll hear Parias of Athens interviewing members of the Organization of Militant Antifascism about Antifascist Septembers in Greece.

**********************************************************************

Assati Shakur v spomin

25. septembra je umrla revolucionarka in članica Črnske osvobodilne vojske (Black Liberation Army – BLA) Assata Olugbala Shakur. Kot zloglasna borka proti rasizmu in represiji predstavlja pomemben del revolucionarne zgodovine 20. stoletja. Pri 78. letih je umrla v Havani na Kubi, kjer je od leta 1984 živela v političnem azilu.

Assata Shakur se je rodila 16. julija 1947 v New Yorku, otroštvo pa preživela med New Yorkom in Severno Karolino, kjer je odraščala pod rasnimi zakoni in formalno segregacijo. Kot študentka v 60. letih je bila aktivna v črnskem osvobodilnem gibanju ter antimilitarističnem boju proti vojni v Vietnamu. Po končanem študiju se je pridružila Stranki črnih panterjev (Black Panther Party – BPP), ki je nastala v kontekstu globalnih revolucionarnih vrenj in protikolonialnega boja 60. let ter predstavlja enega vrhuncev razrednega boja tistega časa. Sodelovala je pri organizaciji protestov, izobraževalnih programov in skupnostnih projektov, kot so brezplačni zajtrki za otroke in zdravstvene klinike. 
 

Assato pa je razočarala notranja kultura stranke, predvsem mačistična vedenja in pomanjkanje poglobljenega poznavanja afroameriške zgodovine pri njenih članih. Zato se je odcepila in se pridružila bolj radikalni podtalni frakciji, Črnski osvobodilni vojski. Ta je v stilu urbanih gverilskih formacij med drugim izvajala napade na institucije sistema, iz zaporov osvobajala politične zapornike in z ekspropriacijo oziroma ropanjem bank financirala aktivnosti gibanja.
 

V tem obdobju si je nadela ime Assata Shakur – Assata pomeni »ona, ki se bori«, Shakur pa »hvaležna«. Spremeba je pomenila odmik od »suženjskega imena« in izraz nove identitete. Med letoma 1971 in 1973 je bila obtožena številnih kaznivih dejanj, ugrabitve, oboroženega ropa, poskusa umora in umora, ter postala tarča pregona FBI.

2. maja 1973 so jo skupaj z dvema tovarišema na avtocesti New Jersey Turnpike na podlagi profiliranja ustavili policisti. Tako imenovana naključna kontrola prometa je vodila v oborožen spopad, v katerem je policija umorila njenega tovariša Zayda Malika Shakurja ter sama izgubila enega od svojih agresorjev. Assata je bila ranjena in aretirana in obtožena umora policista. Leta 1977 je bila obsojena na dosmrtno ječo.
 

Zaprta je bila šest let, v tem času pa preživljala številne zlorabe, od fizičnega nasilja do dolgotrajne izolacije in onemogočanja stika z bližnjimi in drugimi zaprtimi celo na način, da je eno obdobje zapora iz tako imenovanih »varnostnih razlogov« preživela kot edina ženska na oddelku v sicer moškem zaporu. V zloglasnem zaporu Rikers je tudi rodila svojega edinega otroka. Po šestih letih zapora so jo iz celice rešile tovarišice iz Črnske osvobodilne vojske in organizacije May 19 Communist Organization. Te so v zapor pretihotapile pištolo in dinamit, zajele paznike, ukradle kombi in osvobodile Assato, ki je za tem izginila.

Po letih skrivanja se je Assata pojavila na Kubi, kjer ji je Fidel Castro podelil politični azil. S svojim neustrašnim direktnim bojem proti sistemu oblasti je predstavljala grožnjo tako republikancem kot demokratom, zato so bile zanjo izdane mnoge tiralice in zahteve za izročitev pod različnimi ameriškimi predsedniki. Leta 2013, v času vladavine Baracka Obame, je FBI Assato Shakur razglasil za eno najbolj iskanih tako imenovanih teroristk in jo uvrstil na seznam desetih najbolj iskanih oseb, s čemer je postala prva ženska na tem seznamu.

Assata Shakur je v izgnanstvu ostala aktivna – pisala je, med drugim svojo avtobiografijo, in še naprej javno napadala rasistične temelje ZDA. Assata predstavlja revolucionarni navdih in simbol neomajne borbe proti zatiranju. Naj počiva v moči.

//////////////////////////////////////////////////////////////////

Avtonomne politike avtonomnih prostorov v luči obletnice Metelkove

Mineva 32 let, odkar je pisano mnoštvo zasedlo prostore Avtonomnega kulturnega centra Metelkova. Na valovih progresivnih družbenih sil in antimilitarizma, ki so v času jugoslovanske nacionalistične morije v gibanju močno odzvanjali, je bila zasedba nekdanje vojašnica tako akt direktne akcije, uperjen k izrivanju vojske iz civilne sfere, kakor tudi akt direktne akcije udejanjanja svobodne ali neodvisne politike in kulture, ki jo je v novo nastajajoči državici sicer obljubljala vladajoča garnitura.
 

V tistih časih je bilo imeti skvote družbi všečno, saj so nakazovali, da živimo evropsko, zahodno svobodo, ki presega balkanske barbarske norme. Avtonomni prostori so tako pri nas v 90. rastli kot gobe po dežju, česar pa oblasti seveda niso mogle tolerirati v nedogled, vendarle so ti prihajali v navzkrižje z interesi oblasti in kapitala – pa naj si je šlo za aktivistične kampanje ali zasedbe stavb, ki bi se jih lahko donosno privatiziralo.

Oblasti so tako v avtonomne prostore intervenirale s svojim nadlegovalnimi organi ali privatnimi plačanci, kakor tudi z nekoliko bolj prefinjenimi prijemi v obliki raznih varnostnih, zdravstvenih in delovnih inšpekcij ter čedalje bolj restriktivnimi oziroma proti-družbenimi zakonodajami glede hrupa ter kaljenja javnega reda in miru, kajenja, higienskih standardov, obratovanja barov in nasploh prodaje alkohola, dela na črno in še bi lahko naštevali.

A oblasti so se od svojih zahodnih prijateljev z bogato tradicijo zatiranja skvotarjev in pacificiranja upornega gibanja naučile, da morajo ponuditi tudi bombončke in nežno roko. Tako so v zameno za legalizacijo po meri oblasti konec 90. in v začetku 2000. iz progresivnih skupin in skvotov vzniknila številna društva, mladinski centri in študentski klubi, ki so bili na začetku dobro financirani in zakonsko zelo ohlapno uokvirjeni. A vse to se je z vsakim letom zategovalo.
 

Ostali so le redki, ki so uspeli vztrajati v avtonomiji, tisti, ki so uspeli zakumulirati dovolj kontra-moči, da so lahko vztrajali tudi v posttranzicijskem času po prehodu socializma v neoliberalizem. Pri tem je bila relativno uspešna Metelkova, ki je kljub svoji raznolikosti uspela ustvariti moč in modrost za manevriranje pod čedalje večjimi pritiski vladajočih elit in v čedalje bolj socialno zaostrenem urbanem okolju.
 

Politika mesta Ljubljana se je čedalje bolj obračala k interesom kapitala, na kar je uporno gibanje med drugim odgovorilo tudi z zasedbo Avtonomne tovarne Rog leta 2006 in v lokalni vokabular vneslo besede gentrifikacija, elitizacija, turistifikacija ter komercializacija javnih površin.
 

Čedalje bolj brutalne politike mesta so razgalile tudi antagonistične politike na Metelkovi. Začetno radodarno financiranje alternativne kulture je dodobra profesionaliziralo ta žepni sektor, ki je dokazal, koliko se da postoriti z zelo malo vložka. A je profesionalizem sčasoma preobrazil tudi karakter delovne sile, ki postaja čedalje bolj pacificirana in politično nezainteresirana. K taki preobrazbi so pripomogli tudi valovi invazij plavih plačancev z inšpekcijami, ki so dodobra prestrašili metelkovske delavce v kulturi z deljenjem kazni zaradi dela na črno, kajenja v prostorih, prodaje pijač, predvajanjem licenčne muzike ali pa pač samo z grožnjami o nelegalnem delovanju, kar skvot de facto je.
 

Vse to so seveda podpihovali tudi lastniki barov in klubov, ki so v Metelkovi videli konkurenco. Metelkova se iz te spirale nasilnih in bolj prefinjenih pritiskov poskuša izvleči z uklanjanjem zahtevam – zahtevam po legalizaciji, zahtevam po vključitvi v sistem. A vedno novih zahtev nikoli ne zmanjka, če ni delo na črno je požarna varnost, če ni požarna varnost je sanitarni standard, če ni sanitarni standard je hrup in tako dalje.
 

Podrejanje takšnim standardom delovanja, uveljavljenih zavoljo biznisa in ne zavoljo podpiranja angažiranega kulturnega delovanja, se kaže tudi v čedalje večji komercializaciji, saj dodatne zahteve alternativno kulturo silijo k iskanju dodatnih virov financiranja, ki jih narekuje kapitalistična logika kovanja dobičkov, čeprav v metelkovskem smislu to pomeni le služenje za preživetje, a logika je enaka. Takšna politika se odraža v potrebi po pritegnitvi množic, ki lahko pokrijejo stroške delovanja. S tem pa se spreminja karakteristika populacije na Metelkovi, saj ta ni več del alternativne scene ali skupnosti, ampak so to vedno bolj samo konzumenti, ki za plačan produkt zahtevajo kvaliteten izdelek oziroma servis.

In medtem ko metelkovski delavci v kulturi poskušajo zadovoljiti potrebe in želje potrošnikov, vedno bolj postajajo mezdni delavci z željo po standardiziranih delovnih pogojih v sicer težkem, nočnem, delovnem okolju. To vnaša konflikt s političnim delom, ki govori o idealu svobodnjaških nazorov Metelkove. Včasih siva cona razlikovanja med tako imenovanim uporabnikom Metelkove, ki je participiral v metelkovski skupnosti, in običajnim obiskovalcem ne obstaja več – vsak, ki se ne podredi diktatu od zgoraj, je lahko pretepen s strani plačanca na vratih. Kar sicer lahko nakazuje na nediskriminatorno plat, a poraja tudi kakšno vprašanje o odnosu Metelkove do nasilja.

A takšne želje po standardnem delovanju prinašajo tudi željo po standardnih gostih, najbolj standardni gostje pa so seveda turisti, kar s pridom izkorišča občinska politika Ljubljane in jih množično pošilja na Metelkovo, kar še krepi omenjeno komercialno karakteristiko populacije in obenem izpodriva še zadnje avtohtone metelkovske primerke, ki se ne želijo okoristiti s turističnim drobižem v zameno za fotko na metelkovskem dvorišču.
 

»Muzej skvotiranja Metelkova« oziroma urbani safari lepo dopolnjujejo mali dilerji, zlorabniki drog in ostali norci, ki vsaj na videz dajejo vtis, da Metelkova še ni popolnoma gentrificirana. A jo obenem skupaj s plavimi uniformiranci in prasci v civilu delajo za avtohtono in avtonomno pasmo prebivalcev neznosno, zaradi česar se je ta že pred nekaj leti umaknila iz tedaj živahnih skupnostnih dvorišč Metelkove. Kar je sicer še ena fantastična pogruntavščina policije, MOL-a in države, ki je s socialnim čiščenjem mesta vse marginalce potisnila v avtonomno cono, da lahko sedaj s prstom kaže, kdo je poreden, in ima obenem nadzor nad vsemi posebneži v centru mesta.

Metelkova je bila in še vedno je na tnalu interesa oblasti in kapitala in še vedno je in bo vrelišče alternativne kulture in radikalnih idej. Metelkova je močna, zato se jo počasi pokorava že 32 let. Metelkova je tudi protisistemska, zato se jo redno napada – pa naj si gre za policijske vdore, nahujskane fašistične pse ali horde turistov. A družba ve, da Metelkovo potrebuje, zato jo oblasti ne napadejo direktno, ampak jo poskušajo spretno preobraziti iz centra alternative v sprejemljivejši in donosnejši lunapark.
 

Trenutna situacija ni rožnata, čeprav nikoli ni bila. Kot vedno se tudi sedaj išče odgovore, kako se vedno znova zoperstavljati podreditvi sistemu in ohranjati lastno, avtonomno politiko. Ni enostavno, vendar je potrebno metelkovske kikse vseeno naslavljati in vztrajati v izumljanju novih pristopov, ki ne bodo del MOL-ove politike, ampak bodi izhajali iz politike Avtonomnega kulturnega centra Metelkova z vsemi njenimi raznolikostmi in antagonizmi skupaj.

Metelkovska politika ne sme postati podaljšek politike MOL, politike razredne segregacije na tiste, ki si jo lahko privoščijo, in tiste, ki si je ne morejo. Ne sme zapasti v socialno čiščenje javnih, a nekoč skupnostnih dvorišč.
 

Ohranjanje odprtosti v prostoru in času, ko je avtonomni prostor iz vseh strani deležen pritiskov oblasti in kapitala, ni enostavna naloga. Po eni stani bi se bilo najbolje zapreti, a metelkovska družbena moč izhaja tudi iz njene odprtosti za vse – ne glede na raso, spol, socialni status ali katerokoli drugo karakteristiko. Vendar se zatakne, ko začenja dominirati množica potrošnikov – pa naj ti konzumirajo raznorazne substance ali glasbene rife. Zgleda, kot da bi trg povpraševanja postavljal tudi pravila ponudbe. Morda pa je potrebno vrata pripreti ravno temu neoliberalnemu trgu ponudbe in povpraševanja, ne glede na to, ali gre za mafijske strukture ali zabaviščno industrijo, ter konec koncev dati prednost ljudem.

//////////////////////////////////////////////////////////////////

VRNITEV AXT UND KELLE NA METELKOVO

Septembra so Metelkovo obiskali člani in članice Axt und Kelle, kar v prevodu pomeni »Sekira in zidarska žlica«. Gre za nemški ceh potujočih obrtnikov in obrtnic, ki že od leta 1979 deluje kot levičarski obrtniški kolektiv in se posveča solidarnostnim obnovam, gradnjam in popravilom. O zgodovini kolektiva nam je več povedala Daphne, ki je pojasnila, da Axt und Kelle nadaljuje stoletja staro tradicijo nemških potujočih obrtnikov, njihovo delo pa temelji na solidarnosti in skupnostnem delu.
 

Posnetek 1
 

Axt und Kelle so obrtniki popotniki. Potem, ko opravijo obrtniško prakso in iniciacijski obred, se podajo na Wanderschaft, tri leta in en dan dolgo pot, na kateri veljajo določena pravila. Osebe v tem času ne smejo stopiti v 50-kilometrski radij okoli svojega domačega kraja, potovati morajo s štopanjem ali peš, prespati tam, kjer jih kdo sprejme, in ne uporabljati mobilnih telefonov. S seboj nosijo značilne uniforme in palico, ki so simbol potujočega obrtništva. Oseba, ki se podaja na Wanderschaft, naj bi bila mlajša od 30 let, neporočena, brez otrok in dolgov.

Kot kolektiv, ki s solidarnostnimi projekti pomaga pri gradnji in obnovi fizičnih prostorov levičarskih in antifašističnih projektov, imajo pomembno mesto v zgodovini nastanka Metelkove.
 

Posnetek 2
 

Po 15 letih od njihovega zadnjega obiska je v prvih dveh tednih septembra v Ljubljano prikapljalo in prištopalo 17 članov Axt und Kelle, ki so se za skoraj tri tedne naselili na Metelkovi in se lotili temeljite obnove. Popravili so nosilne stebre nadstreška nad Menzo pri koritu, prenovili Infoshopovo teraso, sanirali nadstrešek nad Gromko in postavili podporni steber v steno nad Galerijo Alkatraz, ki jo je med prvim poskusom evikcije, davnega leta 1993, poškodovala rušilna krogla.
 

Gradbene napore je podpirala lokalna ekipa, ki je ta čas skrbela, da so tovariši na delovišču imeli vse potrebne materiale in orodje, hrano in neskončne količine kave, delovna akcija pa je na Metelkovo vnesla novo, vsaj fizično stabilnost.

//////////////////////////////////////////////////////////////////