x REPORTAŽA: Perspektive demokratičnega konfederalizma v siriji in izseki intervjuja radia FrequenzA, posnetem 7. decembra – tik pred padcem Asada, z anarhistično skupino »Têkoşîna Anarşîst« - Anarhistična akcija,ki je del Mednarodnega osvobodilnega bataljona - »International Freedom Batallion«, sicer sestavnega dela Sirskih demokratičnih sil – SDF v Rojavi.

x INTERVJU: Čez dober mesec dni bo osovraženi in ljubljeni Donald Trump ponovno postal predsednik Združenih držav Amerike. S tovarišem iz anarhistične mreže CrimethInc., ki je baziran v ZDA, smo se pogovarjali o tem, kaj zadnje volitve povedo o tamkajšnji trenutni družbeni in politični dinamiki v ZDA, kaj lahko pričakujemo na terenu antiavtoritarnih bojev ter o tem kaj bi lahko in morali storiti anarhisti oziroma anarhistke, ko toliko kotičkov sveta drsi v vse bolj neznane in brutalne vode.

x ŽIVA SILA!

***

Perspektive demokratičnega konfederalizma v siriji

Rojavi oziroma »Demokratični avtonomni upravi severno-vzhodne sirije« se ne obetajo mirni časi, pa čeprav imajo morda ideje za konceptom »municipalnega konfederalizma« velik potencial za sobivanje različnih etničnih, verskih in političnih skupin v siriji. Prav tako se v lokalni, regionalni in globalni bitki za vpliv, ne piše nič dobrega vsem, ki se ne bi želeli pokoriti zunanjim interesom, še posebej pa, če ti vztrajajo v revolucionarnih idejah.

Vzrok tako hitrega padca Asadovega režima tiči predvsem v nezmožnosti hitrega odzivanja, z vojno v ukrajini, zasedene rusije; Hezbolahova preokupacija z izrahellsko vojsko v libanonu; in previdnosti, politično čedalje bolj osamljenega irana, ki si ga Zahod tako zelo prizadeva zvleči v odprti konflikt.

Mednarodno oslabljenost avtoritarnega Asadovega režima so izkoristile številne milice. Islamistični fundamentalisti Hajat Tahrir al Šam – HTS so skupaj z drugimi prodrle v Damask, medtem, ko se je turčiji podrejena fašistična tolpa,tako imenovana »Sirska nacionalna vojska« - SNA, lotila predvsem širjenja turške tamponske cone in čiščenja kurdskih ter revolucionarnih elementov.

Več o tem tovariši v intervjuju radia FrequenzA, posnetem 7. decembra – tik pred padcem Asada, z anarhistično skupino »Têkoşîna Anarşîst« - Anarhistična akcija,ki je del Mednarodnega osvobodilnega bataljona - »International Freedom Batallion«, sicer sestavnega dela Sirskih demokratičnih sil – SDF v Rojavi.

Pomirjujoči diskurz vseh vpletenih mednarodnih sil ni presenečenje. Medtem, ko se rusija in iran s spravnim tonom trudita ohraniti vpliv, si turčija želi oslabljene sirije, ki bi ji omogočila njeno ekspanzijo, s čemer si pri tem strateške interese deli s svojimi NATO-vimi zaveznicami, predvem ameriko in izrahellom. Enotna, pokorjena sirija pa ustreza tudi Evropi, ki ji krizna žarišča v njeni bližini ne predstavljajo tako velike ekonomske in politične koristi kot prej omenjenim regionalnim ter globalnim velesilam.

To tezo potrjuje tudi diskurz v številnih medijih, ki priznava legitimnost islamističnih fundamentalistov, sirijo razglaša za varno državo v katero je možno vračati migrante, pa čeprav so ti pobegnili tudi zaradi teh istih verskih skrajnežev. Ob enem pa bo, nastavljeno in šibko vlado v siriji kadarkoli, ko ne bo poslušno upoštevala tujih interesov, zlahka oklicati za teroristično in jo posledično zbombardirala.

V takšnih okoliščinah se ne piše nič dobrega tudi situaciji v Rojavi, saj se zna goditi, da po politični rošadi v sirji, amerika za svoje plenjenje sirske nafte ne bo več potrebovala kurdske podpore na terenu.

Taktično zavezništvo amerike in »Demokratične avtonomne uprave severno-vzhodne sirije« se pričakovano lahko prekine v vsakem trenutku. Rojava je trenutno v polni mobilizaciji:

Zato je potrebno odpor in revolucionarni proces v Rojavi jemati kot apel in spodbudo celotni družbe, da se zoperstavimo vsiljenemu nacionalizmu, militarizmu in verskemu fundamentalizmu kjerkoli je to mogoče in tako doprinesemo bojem, ki si prizadevajo povrniti moč ljudem. Hkrati pa, ne tako zelo revolucionaren, kurdski predlog demokratičnega federalizma temelječega na svobodi in enakosti jemati kot resno alternativo trenutnemu režimu v siriji.

Več informacij iz Rojave in do celotnega posnetka intervjuja lahko najdete na spodnjih povezavah:

https://riseup4rojava.org - info

https://heyvasor.com/en/ - kurdski rdeči polmesec

https://tekosinaanarsist.noblogs.org - Têkoşîna Anarşîst

https://frequenza.noblogs.org/post/2024/12/09/interview-about-the-current-situation-in-syria-rojava/ - intervju radia FrequenyA

***

Prihajajoči upori v trumplandu

Čez dober mesec dni bo osovraženi in ljubljeni Donald Trump ponovno postal predsednik Združenih držav Amerike. S tovarišem iz anarhistične mreže CrimethInc., ki je baziran v ZDA, smo se pogovarjali o tem, kaj zadnje volitve povedo o tamkajšnji trenutni družbeni in politični dinamiki v ZDA, kaj lahko pričakujemo na terenu antiavtoritarnih bojev ter o tem kaj bi lahko in morali storiti anarhisti oziroma anarhistke, ko toliko kotičkov sveta drsi v vse bolj neznane in brutalne vode.

Najprej pogled v pretekost. Prvo predsedovanje Donalda Trumpa so takoj pospremili veliki ljudski antagonistični protesti, pri katerih je veliko vlogo imela tudi anarhistična agitacija. Kako se je dinamika uporov razvijala, kakšni so bili njihovi širši učinki, in kakšna je njihova zapuščina danes?

Minilo je 8 let od šoka prve volilne zmage starega-novega predsednika. Uničevalni značaj kapitalizma je vse bolj viden, kot tudi CrimethInc. trdi v svoji post-volilni analizi. Vojna požira vedno nove geografije, odkrito se slavi in podpira genocid, vladarji v vse več državah neutrudno posodabljajo svoja distopična avtoritarna orodja. Potreba po družbenem protinapadu je očitna, toda ali si lahko tega predstavljamo v pogojih režima Donalda Trumpa? Kje in kako se lahko pojavijo razpoke, iz katerih zraste moč? 

Na mnogih koncih sveta se pojavlja neprijeten občutek, da tudi anarhisti in anarhistke pogosto ob soočenju ponovnim vzponom novih fašističnih sil sprejmejo t.i. 'manjše zlo' in vsaj posredno, če ne celo odkrito, podprejo volilna prizadevanja prav tistih sil, ki so bile v zadnjih desetletjih glavni motor neoliberalnega uničenja družbe. Toda, ali ne bi vendarle morali bolj zaupati svoji analizi in potegniti veliko ostrejše meje med nami, razlaščenimi, in med njimi, vladajočim razredom?

Kaj bi morali zdaj v ZDA početi anarhisti in anarhistke? Kaj počnejo?

Zdi se, da vse večji del vladajočega razreda opušča s strani ljudskih množic že dolgo osovraženi neoliberalizem. Toda prehod k nečemu novemu spet vodi isti vladajoči razred in ne mi. Ali smo podcenjevali sposobnost kapitalizma, da se ponovno reši s pomočjo fašizma? Zdi se, da nas čaka neizmerno uničenje, še preden bo prišlo do kakršne koli spremembe na bolje. Kako se boriti proti obupu in ne obupati? Kakšne ideje ali celo konkretni predlogi?

***

NAPOVEDUJEMO

ACAB day

v petek, 13. 12., vabljenx na skupnostno druženje v a-infoshop, kjer bomo praznovalx tovarištvo in skupaj preziralx policijo.

začnemo s tržnico ob 17:00, nadaljujemo s filmom Hamburger Gitter o policijskem nasilju in represivnem aparatu in debato ob 19:00, temu pa sledi presenečenje in žur s koktejli. Cel večer zbiramo sredstva za delovanje Antiavtoritarne solidarnostne kasice v boju proti represiji nad gibanjem.