Srečanje žensk v boju

Oddaja
4. 11. 2021 - 12.00

Kanada: Wet’suwet’en vztrajajo v odporu zoper plinovod

Medtem ko se na Škotskem združene sile globalnega kapitalizma sončijo v žarometih oglaševalske kampanje za znamko COP26, od katere si obetajo, da bi jim tudi v pogojih klimatskega in družbenega zloma pomagala zadržati njihovo oblast ter profite, se vojna naftnih koroporacij proti naravi in ljudem marsikje po svetu nemoteno nadaljuje. Eno od prizorišč te vojne je tudi Britanska Kolumbija v tako imenovani Kanadi, kjer staroselsko ljudstvo Wet’suwet’en že leta brani svoja ozemlja pred ponavljajočimi se vdori naftne industrije in policije.

Zgodba je tragično značilna za celotno zgodovino med seboj tesno prepletenih kapitalizma in kolonializma: velika korporacija želi zgraditi plinovod skozi področje neokrnjene narave. Državna oblast ji to dovoli, ko se prebivalci in prebivalke v skrbi za prihodnost zase ter narave upravičeno uprejo, pa pošlje do zob oborožene policijske, paravojaške in včasih tudi vojaške sile, ki z ekstremnim nasiljem odpor zatrejo.

Wet’suwet’en ozemlja, skozi katerega bi vrli naftarji radi zgradili plinovod za prenos s frekingom pridobljenega zemeljskega plina, niso nikoli nikomur predali s pogodbo ali ga izgubili v vojni. Leta 2020 so bili zaradi svojega odpora proti gradnji plinovoda že deležni brutalnega napada kanadske države. V zadnjih tednih pa so z direktno akcijo uspeli ustaviti gradnjo plinovoda na mestu, kjer bi ta šel pod reko Kwa.

Za sredi oktobra so Wet’suwet’en napovedali teden akcije pod geslom #VsiZaRekoKwa, v sklopu katerega so tisoči aktivistov in aktivistk po celotnem ozemlju Kanadske države blokirali ceste, zasedli gradbišča plinovoda, se udeležili protestov, izobesili transparente, bili del spletnih kampanj. Glede na to, da plinovod CoastalGasLink predstavlja eno največjih zasebnih investicij v zgodovini Kanadske države in da je ta sama v svojem bistvu kolonialni projekt, gre v t. i. Britanski Kolumbiji kmalu pričakovati nov nasilen napad na naravo ter njene zaščitnike oziroma zaščitnice.

Medtem ko vodilni kanadski politiki za kamere hlinijo obžalovanje nad grobovi staroselskih otrok, ki so jih pomorili v državnih šolah, daleč stran od medijskih reflektorjev podpisujejo nove in nove pogodbe za plinovode, naftne in plinske vrtine ter nove in nove ukaze za nasilje.

Belorusija, Poljska in Češka: solidarnost ne pozna meja

Zemljevid morišč in mučilnic trdnjave Evropa ob Sredozemlju, Evrosu in Kolpi dobiva nove vnose na vzhodni strani kontinenta. Že mesece iz belorusko-poljske meje prihajajo poročila o tragedijah ljudi, ki iščejo svojo prihodnost v Evropi. Samo v zadnjih nekaj mesecih je na in ob njej zaradi državnega nasilja umrlo vsaj 8 ljudi, številni so bili pretepeni, mučeni, potisnjeni nazaj, oropani. Morda gre za druge kraje z neznanimi imeni, toda metode so praktično enake kot na balkanski poti, ob Kolpi, na področju Snežnika, v Veliki Kladuši: krepitev militarizacije obmejnega področja, propaganda dehumanizacije in sovraštva, odprt lov na ljudi, kmalu pa tudi nekaj sto kilometrov novega zidu. Vse to naročeno, nadzirano in pogosto plačano s strani Evropske unije.

Toda tudi na vzhodu obstajajo tisti, ki tega zločina ne morejo mirno gledati. Večje število aktivistov in aktivistk pretežno iz anarhističnega gibanja je tako prejšnji teden v znak solidarnosti z žrtvami trdnjave Evropa izpeljalo skupno akcijo na mostu med češkim in poljskim Tešinom. Opozorili so na lakoto in mraz, ki kosita med ljudmi, ki so obtičali na belorusko-poljski meji, ter predvsem na osrednjo resnico: meje ubijajo, policija ubija, država ubija. In ta resnica velja ne glede na to, ali gre za domnevno demokratično in evropsko Poljsko ali domnevno diktatorsko Belorusijo.

Zločini oblasti evropskih držav nad ljudmi, ki iščejo zatočišče, se vsak dan nadaljujejo. Kriminalizaciji, utrujenosti in občutkom nemoči navkljub številne borke in borci – z dokumenti ali brez - vztrajajo v pogosto nevarnem boju proti režimu trdnjave Evropa tako pri nas kot drugje. Tudi v času, ko se napadi na življenje vrstijo praktično povsod, si zaslužijo vso praktično, denarno in moralno podporo vsakega od nas.

Grčija: še en državni umor

Nedavno so se trije mladi fantje v petek zvečer vozili po enem od atenskih primestij. Naleteli so na policijsko kontrolo, se ji izognili, nato pa se znašli sredi divjega, več kot 30-minutnega policijskega lova. Ta se je končal z 38 izstreljenimi naboji iz policijskih pištol in smrtjo 20-letnega Nikosa Sampanisa, enega od potnikov v avtu.

Nobeden od treh mladeničev v avtu, ki je bil prerešetan s policijskimi naboji, ni bil oborožen, vsi pa so bili Romi. V morilski akciji je sodelovalo 7 policistov zlovešče enote DIAS, ki je znana po svojih motorjih in ekstremnem nasilju. Policija je hladnokrvni umor skušala upravičiti z odkrito rabo proti Romom usmerjenega rasizma in z lažmi o tem, da so policisti ravnali v samoobrambi. V dneh po umoru so bili po številnih grških mestih shodi solidarnosti z žrtvami in z romsko skupnostjo na splošno ter proti morilskemu aparatu države.

Francija: sodni napad države na antifašiste

Ob koncu septembra je policija v Lyonu v Franciji aretirala sedem antifašističnih aktivistov, proti katerim je včeraj stekel sodni proces. Primer je še posebej zanimiv, ker kaže na očitno politično rabo policije in njeno targetiranje organizirane antifašistične politične skupine.

Ozadje pregona je, da je med enim od protestov proti francoski verziji pogoja PCT na ulici prišlo do konfrontacije med antifašisti in pripadniki skrajne desničarske katoliške skupine Civitas. Domnevne žrtve niso policiji prijavile ničesar, kaj šele, da bi proti komu vložile kakšno ovadbo. Vseeno pa se je vmešalo državno tožilstvo, na lastno pobudo opravilo preiskavo, nato pa policiji naložilo, da sedem targetiranih tovarišev vtakne v pripor. Obtoženi so namernega nasilja kot člani uličnih tolp, združevanja z namenom nasilnega delovanja proti ljudem oziroma uničevanja stvari med protesti, sodelovanja na nedovoljenem protestu in zavrnitve deljenja PIN kode s policijo.

Podporniki priprtih poudarjajo, da so obtožbe resne in povsem arbitrarne ter da so del ofenzive, ki jo lyonska policija že več mesecev vodi proti antifašistom. Hkrati skrajno desničarske skupine odkrito izvajajo rasistične napade na ljudi in napadajo prostore političnih skupin oziroma organizacij, ki so del širokega antifašističnega gibanja, ne da bi bili zaradi tega deležni kakšne pozornosti državnih organov.

----

Intervju s tovarišicama, ki sta bili del feminističnega stebra v okviru Koordinacije za pripravo in izvedbo zapatističnega srečanja na ozemlju Slovenije. O procesu, samem srečanju in razmislekih po njem.

zapatista.kompot.si

----

Živa Sila

----

Napovedi

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness