ODPRTI PROSTORI VKLJUČUJOČE DEBATE

5. februarja je potekala že četrta odprta vstajniška skupščina, prostor odprtega, vključujočega dialoga med različnimi posamezniki in družbenimi skupinami, ki se borijo proti političnim elitam in gradijo drugačen svet onkraj izkoriščanja. KUD France Prešeren je bil nabito poln, kar ponovno dokazuje potrebo po bolj vključujočih in horizontalno organiziranih prostorih v času vstaje in tudi sicer.

V času med pripravami na naslednje proteste smo vstajniki ponovno pretresali načine organiziranja, se spoznavali, premišljali položaj vstaj v trenutnem političnem horizontu, razpravljali o kulturnem bazenu, kjer živimo, in si predvsem izmenjavali informacije o konkretnih pobudah, akcijah, željah in načrtih, do, med in po protestih. Namen skupščine kot enega izmed številnih forumov direktno-demokratičnega načina delovanja od spodaj je bil tako premislek trenutnega političnega trenutka. Skupaj smo poskušali misliti potek vstaj, kritično smo pretresali poskuse njihovega prisvajanja, odprli dialog o vstajniški kulturi in načinih nadaljnjega organiziranja. Vemo namreč, da le iznajdba in refleksija kolektivnih mehanizmov odločanja in delovanja lahko poneseta vstajo dalje.

Za namene prihodnjega delovanja so se po skupščini oblikovale skupine, ki so pretresale problematike, izpostavljene med skupščino, ter premišljale načine reševanja le-teh. Na skupščini so ljudje jasno artikulirali, da je ograja na protestih nesprejemljiva, saj onemogoča javni prostor in je očiten pokazatelj nasilja policijske države. Vstajniki smo razpravljali tudi o vprašanjih ekologije ter trajnih oblik boja proti kapitalizmu in državi.

Začetek skupščine je zaznamoval pogovor o poimenovanju vstajnikov, kjer so ljudje izpostavili problematiko vse pogostejšega nacionalističnega diskurza s poimenovanjem raznotere multitude vstajnikov s terminoma Slovenci in Slovenke. Hitro je prevladal konsenz, da je potrebno govoriti o prebivalcih, ljudeh, ali kot je bilo predlagano „prebivalcih zemlje“.

Vstajniki so ostro obsodili policijsko nasilje v Mariboru in izrazili polno solidarnost s tamkajšnjimi upornimi vstajniki. Jasno je, da je potrebno zaščititi vse dele vstaj, si izkazovati revolucionarno solidarnost in se zoperstaviti nasilju države, saj se ta že na naš obstoj, kaj šele izražanje besa nad izkoriščanjem odziva vse bolj represivno.

Na skupščini je postalo jasno, da energija in moč upora ne pojenjata, zato niso umanjkali pozivi h kreativnemu političnemu udejstvovanju na jutrišnjih protestih na tretji vstaji.

Sklenemo lahko, da vstajniško gibanje postaja vse bolj povezano in izkušeno, kar odlično ponazarjajo tudi skupščine, ki so vse bolj organizirane in dodelane. Vedno več ljudi je pripravljenih sodelovati, vedno več jih je pripravljenih spregovoriti in se tudi aktivno udejstvovati na ulicah. Kot kaže, strah vedno bolj popušča ter ga nadomešča kreativna energija vstajništva. Kot se mora beseda dopolniti z dejanjem, tako se mora skupščina z akcijo. Zato se vidimo jutri na ulici, brez predstavnikov, brez strahu, s svojimi telesi in s svojimi željami.