Spregovori, Palestina!
Ker univerzitetna redakcija Radia Študent že nekaj časa ustvarja tematski cikel o beguncih, dijakobinci danes razmišljamo o naših vrstnikih po svetu. Pogovarjali smo se z Bojano Skrt, direktorico Zavoda za kulturo dialoga ter vodjo slovenskega debatnega programa. Skupaj s pokojnim možem, Alfredom “Tuno” Sniderom [Snajdrom], priznanim ameriškim profesorjem, sta leta 2014 v Palestini na šoli v Betlehemu ustanovila debatni program.
Debata v srednjih šolah in na univerzah pomeni strukturiran dogodek, kjer se dve nasprotujoči si strani soočita in debatirata o določeni temi. Obe strani skušata v svoj prav prepričati publiko in, ko gre za tekmovanje, še sodnika. Ponavadi udeleženci debatirajo o aktualnih tematikah. Klasičen primer teme bi denimo bil: Marihuana bi morala biti legalna, ali pa: Glasovanje na volitvah bi moralo biti obvezno.
Dijaki in študenti z debato pridobijo znanje argumentacije in retorike pa tudi ogromno znanja in motivacijo za nadaljnji intelektualni razvoj, predvsem na področju družbenih in humanističnih ved. Debate zato prirejajo že v polovici držav na svetu, število pa iz leta v leto raste. Ena izmed držav novink v debati je tudi Palestina.
Splošno znano je, da je Palestina v konfliktu z Izraelom. Nasprotje se zato prikrade tudi v življenja in izobrazbo dijakov. V nadaljevanju Bojana Skrt o rasizmu.
UNICEFova statistika pravi, da je skoraj polovica dijakov že doživela obleganje njihove šole s strani izraelske vojske, četrtina pa je doživela obstreljevanje. Zaradi sistemske diskriminacije se Palestinci, predvsem mladi, upirajo. Bojana Skrt pravi, da je najpogostejša tarča zid, s katerim je Izrael obdal Zahodni breg.
Konflikt je tako hud, da močno vpliva na izobraževalni sistem. Skoraj petina dijakov v Gazi in na Zahodnem bregu je že videla smrt sošolca. Delovanje debatne akademije je bilo zaradi nevarnosti in nepredvidljivosti konflikta moteno. Včasih je bil dijakom denimo onemogočen dostop do šole.
Sistemska diskriminacija in navidezna brezbrižnost večine sveta se pri naših vrstnikih pozna tudi v njihovi mentaliteti in samopodobi.
Tudi sam izobraževalni sistem v Palestini je daleč od optimalnega. Čeprav je bil včasih med najboljšimi v regiji, njegova kvaliteta trenutno upada. Vedno manj je primerno usposobljenih učiteljev, prav tako primanjkuje primernih prostorov. A kot pravi Bojana Skrt, manjka predvsem denarja.
Statistika pravi, da je v povprečnem razredu v Palestini okoli 40 dijakov in da so tako učiteljski kadri kot prostori ter ostala infrastruktura velikokrat preobremenjeni.
Na prvi pogled se zdi, da pouk v Palestini poteka radikalno drugače. Bojana Skrt pravi, da dijaki niso bili navajeni na debatni način dela.
Čeprav se zdijo naše razmere na prvi pogled drugačne, v resnici tudi naš izobraževalni sistem odstopa od ideala, saj tudi mi večinoma le reproduciramo podano snov. Z veliko samorefleksije lahko rečemo, da tudi dijaki v Sloveniji večinoma nismo pripravljeni na aktivno participacijo pri izobrazbi in smo tudi mi pasivni.
Morda je navidezna razlika med sistemoma prisotna v obšolskih dejavnostih. Vsaka dodatna dejavnost, ki se nam v Sloveniji zdi samoumevna, je v Palestini problematična. Dejavnosti, kot so debatni krožek, improliga, časopisi kot Šubawski ali dijaški rock koncerti, so v Palestini nepredstavljive. Ravno obšolske dejavnosti pa ustvarjajo dijake, ki potem nasprotujejo ex katedra sistemu poučevanja. Kot pravi Bojana Skrt, šolski sistem v Palestini zaradi finančnih problemov dejavnosti sploh ne omogoča oziroma so obšolske dejavnosti nepredstavljive.
Celo UNICEF ugotavlja, da v Palestini zaradi pomanjkanja sredstev večinoma ni obšolskih dejavnosti, kar razloži, zakaj nekateri ravnatelji ideji debatnega krožka niso nujno naklonjeni oziroma se jim koncept zdi nenavaden.
Debata je kot obšolski krožek pomembna ravno zato, ker krpa vrzeli, ki jih izobraževalni sistemi izpustijo, in nasprotuje klasični paradigmi šolstva - obstoju pravilnega in nepravilnega. Slednja ni problem le v Palestini, ampak tudi pri nas.
Debata v Palestini je že v kratki dveletni zgodovini nanizala kar nekaj uspehov. Palestinski debaterji so se udeležili tako svetovnega srednješolskega debatnega turnirja v Singapurju leta 2015 kot tudi letošnjega v Stuttgartu. V obeh primerih so bili na koncu uvrščeni nekje v zlati sredini, kar je za razmere več kot odličen rezultat.
Pomembno je, da se projekti, kot je debata, izvajajo tudi v prihodnosti, kar je v Palestini seveda lažje reči kot storiti, predvsem pa je izvedba projektov veliko težja kot pri nas. Bojano Skrt smo za konec povprašali, kako verjetno se ji zdi, da bi program, ki ga je ustanovila, v bližnji prihodnosti zrasel.
Očitno projekti kot debata v Palestini še niso izborjena bitka in se bo zanje še treba boriti. Že financiranje osnovne infrastrukture izobraževanja je v Palestini velik problem, financiranje obšolskih dejavnosti pa brez zunanje pomoči praktično ni mogoče.
Slaba stran tega je, da morajo zato organizatorji aktivnosti sprejemati določene kompromise in pri svojih odločitvah niso neodvisni. Debaterji v Palestini zato denimo debatirajo v angleščini in ne v arabščini.
Čeprav je palestinski izobraževalni sistem nekoč slovel kot zelo kvaliteten, danes izgublja sredstva in podporo, kar onemogoča tako izobrazbo samo kot tudi vse obšolske aktivnosti in vse dodatke. A kljub vsemu Palestinci, učitelji in dijaki, vztrajajo. Upajmo, da ne zaman.
Tokrat za dijakobince Matija Pušnik.
Dodaj komentar
Komentiraj