Kilave novice

Pesticidno zastrupljanje talnih organizmov

Nedavne raziskave so potrdile, da kemični strupi, ki se v kmetijstvu uporabljajo za uničevanje neželenih živalskih, rastlinskih in drugih vrst, škodujejo manjšim organizmom, ki živijo v tleh. Ugotovitev je zelo zaskrbljujoča, saj so deževniki, skakači in hrošči zelo pomembni za poroznost plodne zemlje, ki lahko nastaja tudi nekaj tisočletij. Zanimivo je še, da so dozdajšnje raziskave vpliva pesticidov na življenje talnih organizmov potekale na čebelah, ki večino svojega življenja nimajo ki večino svojega življenja ne preživijo v zemlji/na tleh. Problem ne nastaja zgolj pri določenih vrstah pesticidov, insekticidov in fungicidov, ampak pri celotnem korpusu zastrupljanja tal. Predstavniki pesticidnih podjetij ob teh ugotovitvah le molčijo kot ribe.

Afriški hektarji, namenjeni investicijskim projektom sumljivih agropolov

Agropol je skupina podjetij, ki se nahajajo na določenem geografskem območju in naj bi ohranjala funkcionalna razmerja pri proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov. Pogosteje jih imenujemo posebne ekonomske cone. V zadnjih 15 letih je bilo v 23 afriških državah ustvarjenih več kot 30 tovrstnih agropolov, ki se raztezajo na več kot 3,5 milijona hektarjih. Dva razloga za ustvarjanje agropolov naj bi bila boj proti revščini in zagotavljanje prehranske varnosti, vendar so raziskave na afriškem kontinentu pokazale, da dokaz za učinkovitost delovanja takšnih javno-zasebnih partnerstev na teh področjih ne obstaja. Z ustanavljanjem agropolov se pod pretvezo modernizacije kmetijstvo predaja v roke zasebnim akterjem, lokalnim poslovnežem in večnacionalnim korporacijam, ki se bolj kot podpori manjšim kmetom in podeželskemu prebivalstvu posvečajo dobičku in izvozu.

Raziskava, ki jo je izvedlo več nevladnih organizacij, je pokazala, da pri vzpostavitvi agropolov dobiček kujejo predvsem predelovalna in tržna podjetja. Medtem manjše pridelovalce s pogodbo zavežejo, da kmetijski material dobavljajo agropodjetjem, ali pa jih razselijo in vlagateljem prepustijo zemljo ter jih usposobijo za delo na nasadih, na megakmetijah ali v tovarnah podjetij. Delavke in delavci v kmetijstvu so tako še vedno izpostavljeni diktatu kmetijskih podjetij in njihovi nelojalni konkurenci, ki nadzoruje mednarodne dobavne verige, ob tem pa nimajo dostopa do zemljišč, finančnih sredstev, spodbud ter pogojev za dostojno življenje.

Iščemo bizone za opravljanje požarnovarnostne zaščite

V zadnjih 10 letih so požari v Španiji uničili več kot tri četrt milijona hektarjev gozda. Povečevanju številla požarov naj bi botrovale podnebne spremembe in odseljevanje ljudi s podeželja oziroma opuščanje pašništva ter zaraščanje podrasti. Rešitev problema poletnih požarov nekateri vidijo v uvajanju nove stare vrste evropskih bizonov, ki so iz Španije izginili pred 10.000 leti. Bizoni tehtajo do 1000 kg in na dan pojedo približno 30 kg vegetacije, ki jo sestavlja približno 30 % lesnih vlaken in 70 % poganjkov ter listov. V gozdu opravljajo gozdarska dela, čistijo podrast in so celo tako natančni, da iz svojega prehranjevanja izpuščajo mlade sadike dreves. Krčenje gozda naj bi stalo približno 3000 evrov na hektar, bizoni pa to počnejo brezplačno.

V 20. in 30. letih prejšnjega stoletja so na Poljskem in v Rusiji odstrelili še zadnje divje evropske bizone. Iz 50 preživelih talcev v ujetništvu je nastalo 8400 potomcev, razsejanih po raznih evropskih vzrejnih centrih. Ker že toliko časa veljajo za izumrle, v očeh španske oblasti niso ogrožena vrsta, zato za vzrejo in pašo bizonov ni na voljo nobeno financiranje. Tudi izpuščanje bizonov v naravo ni dovoljeno, saj jim je status avtohtone vrste z izumrtjem potekel, tako da si morate vsi zainteresirani bizoni, ki želite opravljati prostovoljna gozdarska dela, najti odgovornega lastnika.

--------------------------------------------------------------------

Intervju iz zakladnice A-radio Berlin: An interview with the “anarchist food help of Bochum and Dortmund”

---------------------------------------------------------------------

Kilave čire čare

Črni trn

Rastlina črni trn spada v rod Prunus, ki obsega več kot 400 vrst in v katerega spada nekaj precej znanih vrst, kot so sliva, češnja, višnja, breskev, marelica, mandelj. Črni trn poznamo pod mnogimi imeni, kot so na primer arnula, brumbole, dlog, drnula, oparnica, trnika, trnjolica. Za čaranje se uporabljajo sveži cvetovi in plodovi ter les, glavni moči črnega trna pa sta izganjanje duhov in splošna zaščita.

Kadar cvetove in plodove črnega trna obesimo nad vrata ali jih imamo pri sebi, odvračajo zlo in nesreče, demone in negativne vibracije. Za magične dejavnosti pa se uporablja tudi les črnega trna, iz katerega se naredijo bajalice in čarobne »palice želja«. Slednje uporabljamo pri čaranju vseh vrst in so v resnici splošno uporabne čarobne palice.