V današnji, zadnji oddaji v letu retrospektiva koronaleta s perspektive okolja in narave, (več)letni pregled butastih projektov v regiji in širše ter slovo s kilavimi čira čarami. Pa dajmo!

________________________________________________________

Cepivo proti človeštvu za naravo ne obstaja

Koronakriza ni le čas socialnega opustošenja, v katerem izgubljamo službe in so nam odvzete osnovne možnosti za grajenje pristnih stikov ter solidarnostnih mrež s soljudmi. Hkrati smo podvrženi epidemiološko spornim delovnim mestom, ki se zavoljo ohranjanja pretoka kapitala niso zaprla. Pod pretvezo odpiranja novih delovnih mest, ponovnega zagona gospodarstva in floskul o zagotavljanju zelene energije sta napadena tudi narava in okolje. Tako kot življenja delavcev so zavoljo dobička peščice brezsramno napadena življenja vseh bitij, ki v tem zaradi človeka razrušenem ravnovesju še niso bila podvržena izgubi ali zastrupitvi svojega življenjskega okolja.

Nič presenetljivega torej ni, da sta bila narava in okolje med glavnimi temami letošnjih mobilizacij. Te so sestopile z zgodnjepomladanskih balkonov na pedala in kasneje stopala, pod sloganom »Narave ne damo« pa sta se med drugimi akcijami zgodili dve tematski intervenciji v obliki protestnega pohoda – prva za Savo in druga za Sočo in Anhovo. Mobilizacije in gibanja proti poskusom opustošenja narave – naj gre za lokalno podprt boj proti izgradnji hidroelektrarne na Muri, frackingu v Petišovcih ali TEŠ 6 v Šaleški dolini – so stalen odgovor na nenasitno požrešnost kapitala. Ta je v času koronakrize dobila dodatno podporo v nizu protikoronskih paketov, izmed katerih vsak predstavlja novo poleno pod noge poskusom ohranjanja narave in okolja. S spremembami obstoječih pravnih podlag boja proti kapitalskemu opustošenju izključujejo nevladne organizacije; dajejo prednost kapitalu in prevladi drugega interesa nad interesom ohranjanja narave; finančno spodbujajo investicije, ki bodo za naravo uničujoče; spreminjajo strukturo odločanja; in iz postopkov izključujejo vse, ki bi utegnili imeti drugačno mnenje od investitorjev, denimo lokalno prebivalstvo in zastopniki interesov narave.

Ministrovo dete – projekt izgradnje HE Mokrice – se kljub vsem mogočim napakam in nepravilnostim še ni ustavil. Le zakaj? In le zakaj v trenutni situaciji podhranjenosti večine sfer naših življenj vlada denar kanalizira v infrastrukturne projekte? Ti bodo za prihodnje generacije uničili naravo in okolje, ki nam zagotavlja hrano, ta pa je v vsaki krizi osnovni predpogoj za preživetje. Ker je v vsaki krizi dovoljeno več, se več presliši in dovoljuje večje žrtve.

Mi smo tisti, ki dajemo naravi glas. Ne smemo dopustiti, da enoznačen in brezsramen napad na naravo v plejadi podobnih napadov na različne sfere naših življenj izgubi svoj naboj. Upore je treba združevati, se med seboj podpirati, prepoznati. Z vsakim novim protikoronskim paketom je napad na naravo podkrepljen s skritimi – a plenilsko premišljenimi – strukturnimi in finančnimi premiki, ki so, skriti v predalih, čakali na svojo priložnost. Vsak teden se pojavi nov sodni postopek, kjer je na eni strani kapital z vso možno finančno, politično in pravno močjo, na drugi pa tisti, ki se proti spornim posegom v naravo borijo z golimi rokami. Srečujemo se s projekti, ki so leta čakali na svoj trenutek. Tak je primer zajezitve Suhorce in Padeža v Brkinih, ki naj bi zagotavljala pitno vodo na račun uničenja širšega območja porečja reke Reke. Vse to, neupoštevajoč predlagane alternative. Pritiski za izgradnjo novih hidroelektrarn na srednji Savi se povečujejo, medtem ko v Anhovem ljudje zaradi sistemskih odločitev ostajajo brez pitne vode in čistega zraka. In tem istim sistemskim odločitvam ni videti konca ne le na področjih sežiga nevarnih snovi ali izgradnje TEŠ-6, ampak tudi na področjih t. i. zelenih energij, ki slabšajo življenjsko okolje tako za ljudi kot za nečloveške živali.

Pospešitev in olajšani postopki izdajanja gradbenih dovoljenj na račun narave in okolja odpirajo vrata energetskemu lobiju in tistim, katerih druga korist vedno prevlada nad koristjo ohranjanja narave. Ti naravne danosti in zdravo okolje, ki je pravica vseh, ovrednotijo z denarjem, čeprav je to nemogoče. Obenem vse to normalizirajo v času, ki odpira premislek o pomenu zdravega okolja. Premislek, ki odpira vprašanje, katere so temeljne stvari, za katere se bomo borili. To so medsebojna solidarnost in dostop do zdrave hrane, čistega zraka in neoporečne vode.

Solidarni z naravo, ne s kapitalom!

________________________________________________________

Kilave čire čare

Praprot

Praproti je mnogo vrst, skoraj vse pa imajo mnogo čarobnih moči. S praprotjo se lahko zaščitimo, prikličemo srečo, obilje, zdravje in večno mladost, poleg tega pa je uporabna pri odganjanju duhov.

Za zaščito jo gojimo kot lončnico v stanovanju ali jo imamo posajeno pred hišo, pomaga pa že kot dodatek rezanemu cvetju v vazi. Za izganjanje zlih duhov je najboljša posušena praprot, ki jo vržemo v oglje. Dim goreče praproti odganja kače in druge pošasti. Če pa praprot zažgemo na prostem, prikličemo dež.

Magična uporabnost praproti pa se tu ne konča. Če ugriznete v prvi pomladanski poganjek praproti, ne boste imeli težav z zobobolom do naslednjega leta. Semena praproti, ki jih nosimo s sabo, nas lahko naredijo nevidne, komur pa uspe iztisniti in popiti sok iz praproti, mu bo podarjena večna mladost.